Pomorski zakonik - novosti

Spremembe in dopolnitve Pomorskega zakonika

Ljubljana, 10.7.2003 - Vlada RS je na današnji seji določila besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika in ga poslala Državnemu zboru RS v obravnavo po skrajšanem postopku. Razlogi za spremembe in dopolnitve tičijo predvsem v nerešeni problematiki tujih ladij, ki se neupravičeno nahajajo v morju Republike Slovenije; v informatiziranju državne uprave in odpravi administrativnih ovir v postopkih; v neusklajenosti z Zakonom o vodah, Zakonom o varstvu okolja in drugimi akti; v uskladiti mednarodnih standardov, ki preprečujejo teroristična dejanja; v določilih v zvezi s pristojbinami, varnostjo plovbe, redu v pristaniščih in odvozu odpadkov s plovil; v opravljanju pregledov plovil s strani klasifikacijskih zavodov; v pomanjkljivosti obstoja instituta plovbnega lista; v nepopolnosti listin, ki jih mora imeti ladja; v neustrezni ureditvi določil glede ladijskega registra; v uskladitvi prekrškov z materialnimi določili in z zakonom o prekrških. Poleg tega je bilo treba prečistiti besedilo in vnesti nekaj redakcijskih popravkov.

Izkazalo se je, da Pomorski zakonik (PZ) ne ureja zadovoljivo težav, ki nastanejo pri ladjah, ki jih lastnik noče odpeljati iz teritorialnega morja ali notranjih morskih vod RS, oziroma noče plačati stroškov sidranja in poskrbeti za posadko. Postopki na sodišču so zelo dragi in dolgotrajni, tako da tudi upniki niso pripravljeni sprožiti ustreznih postopkov, s katerimi bi lahko rešili take težave. V ta namen je predlagana definicija ladje v razpremi, vladi pa je dana možnost, da sama sproži ustrezne postopke za rešitev nastalih situacij.

V skladu s programom o informatiziranju državne uprave je predlagana rešitev, da se Upravi RS za pomorstvo, ki vodi veliko večino upravnih postopkov na področju pomorskega prometa, da možnost, da si zagotovi elektronski vpogled v Centralni register prebivalstva in zbirke podatkov v upravljanju javnega sektorja, če je to potrebno za izvajanje upravnih postopkov iz njene pristojnosti.

V III. poglavju prvega dela PZ, ki ureja pristanišča, je predlaganih nekaj vsebinskih popravkov. Z uveljavitvijo Zakona o vodah, ki sam v celoti ureja pravni režim voda, je zaradi pravno sistemske uskladitve dveh zakonov potrebno iz PZ črtati tista določila, ki urejajo pravni režim akvatorija v pristaniščih. V postopku je predlog Zakona o ratifikaciji Konvencije za preprečevanje nezakonitih dejanj zoper varnost pomorske plovbe. PZ pa bo treba uskladiti tudi z vidika mednarodnih standardov, ki preprečujejo teroristična dejanja. Predlagana je tudi konkretnejša določba v primeru izdaje soglasja ministra za pristaniške pristojbine.

V poglavju o redu v pristaniščih in drugih delih morja je dodano, da je lahko pristaniški nadzornik tudi častnik stroja in da imajo predpisano uniformo tudi drugi delavci Uprave RS za pomorstvo. Predlagana rešitev kaznovanja alkoholiziranih oseb, ki upravljajo čoln, je primerljiva z ureditvijo na cestah. Dodano je da mora deklaracijo o nevarnem tovoru predložiti ladja tudi neposredno pred izplutjem. Gre za uskladitev z direktivo 93/75/EEC. Do sedaj je bila taka obveznost določena samo za ladjo pred vplutjem v pristanišče. S predlagano ureditvijo bo sistemsko urejena obveznost oddajanja oz. prevzemanja odpadkov s plovil v pristaniščih. Skupaj z Zakonom o varstvu okolja in na njegovi podlagi izdanim izvršilnim predpisom oz. predpisom o metodologiji za določanje pristojbine pa bodo v slovenski pravni red prenesene tudi zahteve Direktive 2000/59/EC.

V VI. poglavju prvega dela PZ o ladjah so predlagane spremembe določb, ki se nanašajo na pooblastitev klasifikacijskih zavodov. Po veljavni zakonodaji lahko čolne do 12 metrov in pa ladje pregledujejo in izdajajo spričevala samo tisti klasifikacijski zavodi, ki so člani mednarodnega združenja klasifikacijskih zavodov IACS. Direktiva 94/57/EC (Council Directive 94/57/EC of 22 November on common rules and standards for ship inspection and survey organizations and for the relevant activities of maritime administrations), spremenjena z direktivami 31997L0058 32001L0105 32002L0084, določa, katere naloge lahko država prenese na klasifikacijske zavode in katere pogoje morajo izpolnjevati klasifikacijski zavodi. Dodan je nov člen, ki ponovno uvaja institut plovbnega lista, ker se je v praksi pokazalo, da gre za pomanjkljivost veljavnega PZ. Dodano je, da morajo tudi potniške ladje, ki ne opravljajo mednarodne plovbe, imeti spričevalo za varnost potniške ladje. Po veljavni zakonodaji morajo take ladje imeti samo spričevalo o sposobnosti za plovbo. Gre za uskladitev z direktivo 98/18/EC (Council Directive 98/18/EC of 17 March on safety rules and standards for passenger ships), ki določa tako obveznost za vse potniške ladje, ki plujejo med pristanišči znotraj države članice in med državami članicami.

V VII. poglavju prvega dela PZ o čolnih je na novo urejena določba o klasifikacijskih zavodih (zaradi zgoraj navedenih razlogov). V IX. poglavju prvega dela PZ o ladijski posadki je predlagana sprememba v zvezi z ugotavljanjem vsebnosti alkohola v organizmu. V X. poglavju prvega dela PZ o inšpekcijskem nadzorstvu je predlagana razširitev določbe o mednarodnih konvencijah, na podlagi katerih je pomorski inšpektor pristojen za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva. Gre za uskladitev s Pariškim memorandumom o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe, skupaj s 23. in 24. spremembo, kot je ratificirana z Uredbo o ratifikaciji.

V tretjem delu PZ o državni pripadnosti, identifikaciji in vpisu ladje je predlagan prenos pristojnosti glede izdaje odločbe o imenu ladje od ministra, pristojnega za pomorstvo, na Upravo RS za pomorstvo. Veljavna ureditev povzema ureditev SFRJ, kjer je bilo več vpisnikov, pristojnost določanja imen ladij pa je bila na ravni federacije (da bi se zagotovilo, da ne bi imeli dve ladji pod zastavo SFRJ istih imen). Po sedaj veljavnem PZ pa je ustanovljen samo en vpisnik ladij (pri Upravi RS za pomorstvo), zatorej ni potrebe, da bi pristojnost določanja imen ostala na ravni ministra kot prvostopenjskega organa. Predlagana je sprememba pri vpisniku ladij, in sicer je črtana možnost, da bi ladja, ki je v celoti v tuji lasti, bila vpisana v slovenski ladijski vpisnik. Uprava RS za pomorstvo nima dovolj strokovnega osebja, ki bi lahko nadzorovalo in pregledovalo morebitno povečanje tonaže pod slovensko zastavo. Poleg tega se je izkazalo, da taksa, ki je predpisana za vpis ladje v register, ne pokrije stroškov, ki jih ima Republika Slovenije v zvezi s članstvom v mednarodnih organizacijah na področju pomorstva. Članarina se namreč določa glede na tonažo trgovske mornarice, ki jo ima država vpisano v svoj register.

V III. poglavju tretjega dela PZ o postopku vpisovanja ladij so predlagane spremembe in dopolnitve, ki so se v praksi izkazale, kot nujno potrebne. V šestem delu PZ o pomorskih pogodbah je predlagana dopolnitev v zvezi z zakupom ladje. Predlagano je tudi, da mora agent pri opravljanju pomorskih poslov spoštovati predpise, ki so potrebni za izpolnjevanje obveznosti ladjarja. V praksi se namreč dogajajo primeri, ko agent ladje, ki ni trgovska ladja in uživa določeno imuniteto, ne spoštuje predpisov pri opravljanju poslov za to ladjo, ni pa ga možno z nobenimi sredstvi prisiliti k takemu ravnanju, saj se vse kazni nanašajo na samo ladjo. Ker pa tudi ladja kot netrgovska ladja uživa določeno imuniteto, agent tudi ni odškodninsko odgovoren ladjarju za slabo opravljanje pomorske agencije in tako prisiljen k spoštovanju veljavnih predpisov. V osmem delu PZ o izvršbi in zavarovanju na ladjah je predlagana sprememba o možnosti zaustavitve ladje v skladu z mednarodnimi konvencijami. V desetem delu PZ o prekrških so popravljeni in dodani prekrški za dejanja, ki so po veljavnem PZ določena kot prepovedana, ni pa bila dodana sankcija. Poleg pravne osebe, je kot oseba, odgovorna za prekršek, na novo določen tudi samostojni podjetnik posameznik v tistih odstavkih, kjer je bil do sedaj izpuščen, a ni posebnega razloga, da zanj taka sankcionirana prepoved ne bi veljala. Zaradi uskladitve z Zakonom o prekrških je poleg odgovorne osebe pravne osebe kot oseba, odgovorna za prekršek, določena tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. Denarne kazni so spremenjene v globe, prav tako pa je spremenjen razpon zneskov, predpisanih kot denarna kazen, v skladu z zakonom o prekrških. Predlagana je sprememba pri prekrških, ki se kaznujejo takoj na kraju samem. Skladno z zakonom o prekrških to ne bo več možno, je pa predlagano, da lahko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa izda plačilni nalog, če prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav.

POMORSKI ZAKONIK
NOVOSTI ZA LASTNIKE ČOLNOV
(Uradni list RS, št. 26/01)

Pomorski zakonik ureja suverenost, jurisdikcija in nadzor Republike Slovenije na morju, varnost plovbe po teritorjalnem morju in notranjih morskih vodah, varstvo morja pred onesnaževanjem s plovili ter pravni režim pristanišč; stvarnopravna razmerja ter pogodbena in druga obligacijska razmerja, ki se nanašajo na plovila; vpis plovil, omejitve ladjarjeve odgovornosti, skupno havarijo, izvršbo in zavarovanje na plovilih in kolizijska pravila.

Novosti za lastnike čolnov:

1. Spremeni se meja pri kateri se ugotavlja če je plovilo čolna ali ladje, meja se premakne iz dosedanjih 12 metrov na 24 metrov.

2. Posledično poenostavljen vpis v vpisnik morskih čolnov za čolne dolžine med 12 in 24 metrov, saj se za le-te uporabljajo določila, ki veljajo za čolne.

3. Nova določila o prekrških: