Rudolf Španzel
Slike
Pregledna razstava
Galerija Loža Koper in Mestna galerija Piran
Odprtje: petek, 31. marca 2006 ob 19.00 v Kopru
Ob izidu monografske publikacije Rudolf Španzel (založba Mladinska knjiga) organiziramo v Obalnih galerijah pregledno. Razstavljene bodo slike iz različnih obdobij, ki so motivno – slogovno karakteristične za slikarja: od barokiziranih preko metaforičnih do nadrealnih podob z značilnimi avtorskim simbolizmom.
»Vloga Španzla kot slikarja je do danes premalo raziskana, predvsem zato, ker se ukvarja s klasicističnim metjejskim in slogovnim likovnim pristopom. V obdobju visokega modernizma, ki zaznamuje slovensko likovno umetnost po drugi vojni, njegova dela niso imela svojega prostora, niti se ga ni dalo ustrezno uvrstiti v slikarske avantgardistične procese; še manj kvalitativno ovrednotiti njegov pomen. Zdaj, ob razstavi in izidu monografije je nastopil čas in pa priložnost, da Španzlov opus ocenimo ponovno, neobremenjeni s predsodki in odporom in se prepričamo o vrednosti umetniškosti Španzlovih slik, ob hkratnem upoštevanju dosežkov generacij ustvarjalcev, ki so slikali v istem času.
Rudi Španzel je mojster, njegove slike so maestría, kar je etimološko: abilità e perizia (mastria: pred 1306; maestria: 1282, per giucar di maestria; kar je seveda zvezano z igro, videzom in iluzijo). Rekli smo: mojster, pri čemer mislimo na »zmožnost«, znanje – poznavanje - metjeja in slikarske umetnine. Težko bi kajpada spregovorili o avantgardnosti, ki v načelu – načeloma – prinaša in vsiljuje prelom v socialnem, etičnem, političnem, eksistencialnem smislu. Tudi o modernizmu ni mogoče govoriti, četudi je v njegovih slikah občutiti modernistične »zareze«, kar je posledica njegovega občudovanja nadrealističnih podob in metafizičnih scenografij, absurdnih povezav in podzavestnih stanj, občutij.
Rad bi zatrdil v korist slikarjeve estetske drže, se pravi vztrajanja pri formi in pri slogu (ki se zdita »deplasirana«, konvencionalna in – za marsikoga – že celo konzervativna), da revolucijska sprememba v slikarstvu ni bila dosežena v 20. stoletju, z nastopom modernizma, niti z abstraktnostjo podobe, ki je vzpostavila navidezno nasprotje: abstraktno – figuralno, se pravi nek ideološki rez, ki je zenačil vso preteklo skušnjo v likovni umetnosti z realizmom; kar je popolnoma absurdno.
Moderna, modernistična umetnost je le preobrníla gledanje, pogled z zunánjosti v notránjost slikovne površine, se pravi, da gre le za drug pogled, za drugo in drugačno gledanje stvari, za preobrnjen svet; kot bi preobrníli – slekli – rokavico, če se izrazim z metaforo, s prispodobo. Dejanska revolucija v formi, slogu, videnju in sporočilu umetnine se je zgodila v gotiki in se pozneje, v renesansi in baroku, le dopolníla, dopolnjevala, izpolnila, izpopolnila. – V zagovor Španzlove estetske drže torej trdim, da je lahko ta vedno aktualna, tj. sodobna, če se seveda izogiblje »ponovitvenim obrazcem«, če ne ponavlja zgolj – samó – modelov neke forme, stila in vsebine.
Španzel je »barokist«, se pravi, da povzema formo in slogovnost nekega obdobja, vendar na svoj, svojstven, izvirno manierističen način. V tem smislu mu ni vedno blizu nasičenost kromatične teksture, prav obratno: gostoto likov in figur postavlja nájvečkrat v prazen prostor, v odsotnost skoraj monokromnega ozadja, ki je na ta način vsekakor bolj določujoče kot zasičenost baročnih podobitev. Slogovno se spreminja: od skrajne municioznosti nanosov do hitrih, ekspresivnih gibov roke in slikarjevih potez. Barokni slog je združen s svojskim realizmom dalijevskega tipa; v načinu nizanja, razvrščanja stvari, dogodkov v navidezno scenografijo, ki nosi v sebi več ravnin, več površin, in več plasti. Zadnja povrhnjica – najbližja našemu očesu – je ta, ki nosi avtorjev podpis in je izpolnjena s hitro »šrafuro« kratkih linij, vitičnih potez.« (Andrej Medved, iz monografije)
Monografijo bo predstavila urednica Sanda Šukarov, avtorja in razstavo Andrej Medved, umetniški vodja Obalnih galerij, prisotne bo pozdravil Rudolf Španzel. Razstava bo na ogled do 17. aprila 2006.
Podatki o reprodukcijah:
Narcisa, 1983-85, olje na platnu, 60,5 x 50,5 cm (foto:36_spanzel_pov)
Belcebub – gospodar muh, 1990-94, olje na platnu, 200 x 200 cm (foto:077_spanzel_pov.)
Grofica Barbara Celjska, 2004, olje na platnu, 62,5 x 108,5 cm (foto:231-nova)