23.04.2002  

Moralo bi nas boleti, pa bolje, da nas ne boli. Pravijo, da bolečina utrjuje - Bog ve, če je res. In Bog ne daj, da bi ta bolečina vse Slovence utrdila, ker bi potem odstopali od ostalega sveta.

Ponosen sem, da sem Slovenec, vendar pa me boli, da se pri nas dogajajo take stvari, motijo me vse vrste nepravilnosti slovenskih vodilnih ljudi. Napake, ki me motijo, za koga morda res niso velike, vendar vedite, da nepomembne zadeve, če jih ne znaš, ne želiš ali zaradi svojih interesov ne rešiš, prerastejo v velike stvari.

Vsaki hiši bi bilo v ponos, če jo obišče skoraj povsod za vsakogar pomemben zaželjen gost, ki se želi pogovarjati z gospodarjem. Vsakdo, ki je dober gospodar, bi ob takem obisku uredil svoje dvorišče in srce, okrasil bi svojo domačijo - hišo, kajti prvi stik in vtis za dolgo ostaneta. Težko ga je potem popraviti s kulisami, lepimi barvami in besedami. Pomembno je, kaj človek čuti.

Danes se je v našem »Malem mistu« PIRANU zgodilo nekaj posebnega. Obiskal nas je gospod Johnny Young, veleposlanik Združenih držav Amerike v Sloveniji. Vendar mislim, da ob tako visokem in za naše Malo misto Piran pomembnem obisku pri nas ni bilo tako, da bi nam bilo v ponos.

Prilagam fotografije, posnete na dan obiska (23.04.2002 od 13:48 do 14:10) gospoda Younga v Piranu, ki bodo povedale več, kot vse moje besede.    

Jaz čutim in mislim, kot sem zgoraj napisal, vsak pa ima pravico misliti in sklepati po svoje, zato županji gospe Vojki Štular prof. in drugim vodilnim naše države zastavljam naslednja vprašanja:

1.  Zakaj na mestni hiši, razen piranske zastave ni visela nobena druga?  

2.  Zakaj za vozilo ambasade ZDA ni bilo lično urejenega parkirnega prostora?

3.  Zakaj niso počistili smeti pred vhodom v Mestno hišo?  

4.  Zakaj mestni redarji, ki so plačani iz denarja občanov našega »Malega mista« Piran in vse države, vsaj na ta veliki dan za Malo misto, niso poskrbeli, da bi se izvajali prometni predpisi?

5. S kakšno pravico in moralo si je predstojnik urada za okolje, gospod dipl. Ing. Arh. Boris Kočevar dovolil parkirati svoje motorno kolo 3 metre stran od Mestne Hiše, kjer je parkiranje prepovedano? 

6. Zakaj ni urejena vsaj sprednja fasada Mestne hiše, da bi izražala veličino objekta, oziroma za nas, občane, ki ljubimo svoje mesto, tudi subjekta, ki nam kroji dobro in zlo? Fasada piranske Mestne Hiše je kot nekdanji tržaški Ponte Rosso oziroma kičasta, kot klošarski štant. Na hiši je veliko nepotrebnih in ponavljajočih signalizacij, ki niso estetsko usklajena in so brez vsake urejene zunanje podobe Občine Piran. Poglejte si luči, štrleče kable, telefonsko govorilnico, poštne nabiralnike, da pa sploh ne govorimo o bočni in zadnji strani fasade Mestne Hiše. Ta je takšna kot bi pripadala kakšnemu ciganskem naselju, čeprav vem, da so celo oni bolj urejeni.

7. Kako naj gospodar tako neurejene hiše iz takega mesta prenaša na našo mladino svoje nepoznavanje osnovne etike sprejemanja gostov, ureditve lastne domačije, če še tistega, kar bi lahko napravila z našim denarjem, ne zna, noče ali pa ima druge svoje skrbi.   Veste, pri nas, ob morju smo se navadili starega dalmatinskega pregovora, pa tudi Slovenci jih imamo kar nekaj: »Riba začne smrdeti pri glavi. Če take glave ne odrežete...« Naprej pa veste sami. Namen tega mojega pisanja in fotografij ni bil nikogar užaliti, želel sem le povedati, kar me boli in kar mi srce veli in zato za mesto Piran in za vso mojo Slovenijo nadvse skrbi.                                Robert Rožaj