Pobuda za
arheološki park Bivje
Kot je iz
spodaj navedene, z OCR v tekst pobude skopirane, utemeljitve
strokovnjakov, je bilo mad arheološkimi raziskavami pred
gradnjo avtoceste najdeno nad Bivjem izjemno arheološko
nahajališče, ki bi ga bilo potrebno zavarovati in predstaviti,
tako zaradi ohranitve naših “korenin” zanamcem kot tudi
zaradi potreb šolskega in drugega turizma, ki v Slovenski Istri
nima možnosti bogatitve in tudi trženja take ponudbe, ki jo
imajo bližnja turistična območja obilo. Še posebej je ta
predlog utemeljen, ker odmik trase nebi pomenil mnogo večjih
stroškov izgradnje ali zamikov v rokih izvedbe.
V skladu z občinskim
statutom in strokovnimi utemeljitvami in v smislu zaščite
interesov občanov, predlagam, da se občinski svet izreče o
sledečem predlogu sklepov že na julijski seji, saj gre za zaščito
pred morebitnimi nepopravljivimi
posegi
1. Pozivamo
Ministrstvo za promet in vodstvo DARS-a, kot investitorje v
avtocesto, da odmakne traso avtoceste tako, da ostanejo arheološke
izkopanine na Bivju nepoškodovane.
2. Pozivamo
Ministrstvo za kulturo, da takoj pristopi k zaščiti izkopanin
in z ostalimi zainteresiranimi in morebiti mednarodno pomočjo
/sredstva Phare, idr/ omogoči postavitev Arheološkega parka
Bivje.
Sledi strokovna
utemeljitev:
Na terasastem
prisojnem pobocju oljnega nasada v blizini Dekanov, ki se bo ze
v naslednjem letu spremenilo v avtocesto, zadnjih nekaj mesecev
arheoloska ekipa Zavoda za varovanje kulturne dediscine iz
Pirana odkriva dragocenosti iz rimskih casov.
Raziskovano
najdisce je bilo v stroki znano ze nekaj let. Nacrtovan potek
avtocestne trase se mu zaradi logike gradnje kljub temu ni
izognil. Gradbenemu projektu so sledili primarni
Theoloskidetekcijski postopki, ki so velik arheoloski potencial
potrdili ocenili obseg potrebnih arheoloskih izkopavanj na
povrsino 1 ha.
Od 18. marca do
zakijucka avgusta potekajo celovita izkopavanja tega prostora.
Namen raziskave je z arheolosko metodo raziskati in
dokumentirati podrocje, ki ga bo prekinila avtocesta. Najdbe
najdisca datirajo v rimski cas. Doslej se je ze ugotovilo, da so
Rimijani prostor izrabljali tako v bivalne kot gospodarske
namene. Rusevine rimskih objektov vsebujejo obilo podatkov o
vsakdanjem zivijenju tistega casa ter o zgodovinskih dogajanjih,
katera so narekovala kvaliteto zivljenja, ki se kaze na odkritem
arhitektumem izgledu. Na skrajnem vznozju pobocja je stal vecji
bivalni ogrevan objekt z reprezentančnim kopalniskim prostorom.
Slednji je zgrajen v polkrožnem tlorisu, mojstrsko tlakovan z
marmornimi ploščami in večkrat pregrajen, kar kaze na
dolgotrajnejšo uporabo. Stevilne drobne kovinske in keramicne
najdbe odrazajo visok zivijenjski standard lastnika. Ta del
najdisca so s kasnejso obdelavo zemIjišč v večji meri poškodovali.
Precej bolje je ohranjen cca 60 m oddaljen predel, kjer so
okvirno od l.st.p.n.st. do vkljucno l.st.n.st. zgradili stavbo
izjemnih dimenzij (30 x 30 m). Prvotnega namena te stavbe se ne
poznamo. Veckrat je bila pregrajena, v eni od mlajsih faz
predelana v oljarno, ob koncu 4. stoletja pa je zalostno končala
v ognjenih zubljih. Drobne najdbe so najstevilnejse iz najmlajse
faze, najlepsi in najbogatejsi arhitekturni cleni (mozaicni in
opečnat tlak, mozaicni kanal ipd.) pa so povecini plod prvotne
gradbene zasnove. Med mlajsimi najdbami opazimo tudi nekaj
vojaskega karakterja. Rimska vila je s svojo kvalitetno gradnjo
kljubovala vrsto stoletij, v kratkern pa bo zaradi pritiskov
sodobne druzbe potonila pod avtocestnim krizem.
Franc Malečkar
