|
Koncesijska pogodba za
upravljanje Krajinskega parka Sečoveljske soline
in rabo te naravne vrednote
Ljubljana, 10.6.2003 -
Vlada RS je na današnji seji potrdila koncesijsko pogodbo za upravljanje
krajinskega parka Sečoveljske soline in rabo te naravne vrednote, ki jo
bosta v soboto, 12. julija 2003, podpisala minister za okolje, prostor in
energijo mag. Janez Kopač in direktor Podjetja za predelovanje soli
Soline Anton Jurjec. Vlada RS je januarja lani sprejela Uredbo o koncesiji
za rabo naravne vrednote Sečoveljskih solin in za upravljanje tega
krajinskega parka. Uredba za obe vrsti koncesij opredeljuje predmet in
območje koncesije, njeno vsebino, pogoje, ki jih mora izpolnjevati
koncesionar, upravljanje z zemljišči, vire financiranja, začetek in čas
trajanja koncesije, plačilo zanjo, obveznosti koncesionarja, način
pridobitve koncesije, vsebino javnega razpisa, njegovo objavo in izvedbo,
merila za izbor koncesionarja, koncesijsko pogodbo, nadzor nad izvajanjem
koncesije, razloge in način prenehanje koncesije, prenos koncesije ter
njeno podaljšanje.
 Julija
lani pa je Vlada RS skladno z omenjeno uredbo na podlagi javnega razpisa
za podelitev koncesije za upravljanje krajinskega parka Sečoveljske
soline, ki je bil v Uradnem listu objavljen 15. marca 2002, za
koncesionarja izbrala podjetje Soline.
Koncesijska pogodba ureja
medsebojna razmerja med koncedentom (vlado) in koncesionarjem (podjetjem
Soline) v zvezi s koncesijo za upravljanje parka in rabo naravne vrednote
Sečoveljskih solin. Koncesionar bo s podpisom pogodbe pridobil izključno
pravico za upravljanje parka in rabo naravne vrednote, koncedent pa bo v
okviru zakonov in drugih predpisov storil vse, da bo koncesionar pridobil
vodne pravice za rabo vode v obsegu, kolikor je potrebno za izvrševanje
obeh koncesij po tej pogodbi. Koncesijska pogodba med drugim tudi določa,
da mora koncesionar v enem letu po podpisu pogodbe v sodelovanju z Zavodom
RS za varstvo narave izdelati osnutek načrta upravljanja parka za obdobje
desetih let ter ga posredovati najprej Odboru Krajinskega parka Sečoveljske
soline v mnenje in pripombe, kasneje pa usklajenega še v mnenje
ministrstvu in nato vladi v sprejem. Koncesionar mora vsakih pet let po
sprejemu načrta upravljanja parka poročati Vladi RS o njegovem
izvajanju.
Koncesionar mora do 30.
junija tekočega leta pripraviti letni program dela parka za naslednje
leto. Vsako leto do konca februarja tekočega leta pa mora koncesionar
poročati ministrstvu o izvajanju letnega programa za preteklo leto.
Pogodba določa tudi vire
financiranja upravljanja parka, in sicer: sredstva iz državnega proračuna,
prihodki od prodaje blaga in storitev koncesionarja v tistem delu njegove
dejavnosti, ki jo izvaja kot javno službo, vstopnine za ogled in obisk
parka, donacije, dotacije in druga nepovratna sredstva, drugi viri, kot so
parkirnina ipd. Višina letnih sredstev iz državnega proračuna se bo
določila v letnem programu dela parka. Za ta namen bosta koncedent in
koncesionar vsako leto sklenila posebno pogodbo. S koncesijsko pogodbo je
tudi določeno, da sredstva za vzdrževanje vodne infrastrukture, ki
obsega kanal Dragonje, kanal Drnica in Jernejev kanal ter čelni nasip, ki
loči soline oz. park od morja, v celoti zagotavlja koncedent iz državnega
proračuna.
S koncesijsko pogodbo bo
koncesionar pridobil tudi pravico rabe naravne vrednote Sečoveljskih
solin za izvajanje tradicionalnega solinarstva. Izvajati pa jo bo moral
tako, da ne bo ogrožal biotske raznovrstnosti, varstva naravne vrednote
in kulturne dediščine ter da bo ohranjal solinarski ekosistem. Poleg
izvajanja tradicionalnega solinarstva bo lahko koncesionar v okviru
zakonov in drugih predpisov v parku opravlja še: turistične dejavnosti,
oddajanje privezov, vzrejo vodnih organizmov (marikultura).
V okviru rabe naravne
vrednote za izvajanje tradicionalnega solinarstva bo lahko koncesionar
pridobiti letno do 20.000 ton soli, do 400 m3 solinarskega blata (fanga)
in do 1000 m3 matične slanice. Ob tem pa je koncesionar dolžan vzdrževati
in obnavljati objekte in naprave za pridobivanje soli na tradicionalen način.
Koncesionar bo za
koncesijo, ki je podeljena za dobo 20 let, z možnostjo podaljšanja za 10
let, enkrat letno plačeval koncesijsko dajatev, ki bo znašala prvo leto
100 tisoč tolarjev, v naslednjih letih pa 1 odstotek dohodka preteklega
leta. Plačilo za koncesijo se bo razdelilo med državo in občino, na
območju katere se nahaja naravna vrednota, v enakih deležih od celotnega
plačila koncesije.
Foto: Tomi Beškovnik
|
