Nesnažni kanal ob krajinskem parku


Skrb za okolje Nesnažni kanal ob krajinskem parku Lera prodaja objekt ob Jernejevem kanalu v Seči, občina išče parcelo za zamenjavo Namesto Lere že novi ribogojci – Jernejev kanal je iz dneva v dan bolj zanemarjen Seča – Pred nekaj dnevi sta se ponovno sestala Ivan Pušnik, predsednik nadzornega sveta ljubljanske družbe Ars Inženiring, in piranska županja Vojka Štular, da bi se dogovorila o urejanju vprašanja zemljišča in objekta podjetja Lera ob Jernejevem kanalu, na južni strani polotoka Seča. Načelno sta se dogovorila, da je piranska občina zainteresirana za nakup objekta, katerega vrednost ocenjujejo na približno 60 milijonov tolarjev. Nakup pa bi izvedli z nekakšno "blagovno menjavo" in to tako, da bi nepremičnino poplačali z drugim stavbnim zemljiščem v piranski občini, s čimer se načelno strinjajo tudi v Ars Inženiringu. Primer Lerinega objekta je po vsej verjetnosti ključnega pomena za začetek razreševanja precej zapletene problematike Jernejevega kanala. Z načrti ureditve so se v občini začeli ukvarjati že pred kakšnimi 15 leti. Pred dobrim letom so po vseh zapletih prišli do ureditvenega načrta, za katerega so izpeljali že javno obravnavo, pripravili so javno razgrnitev in ga prvič obravnavali tudi v občinskem svetu v prejšnji sestavi. Potem pa je nanj prišlo kar veliko pripomb (dali so jih predvsem naravovarstveniki in domačini), o katerih nam je Boris Kočevar, predstojnik urada za okolje in prostor, dejal, da jih bodo uskladili in upoštevali pri pripravi končnega predloga odloka urbanističnega načrta. Tega naj bi dobil občinski svet na dnevni red še v tem letu. Prvotni načrt je predvideval kakih 400 privezov v kanalu, dvosmerno cesto s pločnikom in kolesarsko stezo, z vso infrastrukturo, določeno število parkirišč (za kopalce, gostišča, priveze ...), ureditev kopališča na (neurejenem) nasutju ob koncu rta Seča, dva gostinska objekta za to kopališče in ureditev območja, na katerem je zdaj star in povsem dotrajan obrat Lere. Tu naj bi postavili nekakšen servisni objekt za bodoče priveze, popravljalnico čolnov in določili prostor, ki ga nujno potrebujejo ribogojci in školjkarji ... Zdajšnje razmere v kanalu in ob njem so katastrofalne, čeprav območje sodi neposredno v krajinski park Sečoveljske soline in bi moral imeti nad njim glavno besedo upravljavec krajinskega parka – Soline, d. o. o. Katastrofalne zato, ker se vanj izteka kar nekaj kanalizacijskih izpustov s fekalnimi odplakami in ker je v kanalu brez pravega reda veliko število čolnov, nekateri so potopljeni, drugi propadajo na kopnem. Kopno se spreminja v popravljalnico čolnov. Veliko ropotije in odsluženih predmetov je prav v neposredni bližini Lerinega objekta. Ta je doslej služil ribogojcem, vendar ga je Ars Inženiring zapečatil. Pred približno letom so povsem opustili dejavnost ribogojstva, v objektu so zaprli elektriko in vodo in ga zaprli. Ivan Pušnik je pojasnil, da je ribogojstvo v Sloveniji povsem nedonosno in ne more konkurirati ribogojcem iz tujine, ki uživajo državne subvencije. Medtem je Lera prodala nekaj starih kletk in en čoln domačima ribičema, ki sta ustanovila zadrugo Ribič, z. o. o. in skušata nekako nadaljevati ribogojstvo. "V takih razmerah sploh ni mogoče normalno razvijati ribogojstva, saj veterinarji v tako neurejenih prostorih ne morejo dopustiti dejavnosti," je menil Ivan Pušnik. Lera je želela najprej od piranske občine dokupiti za 1200 kvadratnih metrov funkcionalnega zemljišča, vendar so občinski svetniki tako prodajo funkcionalnega zemljišča ob morju zavrnili. Če je tako, potem pa naj občina odkupi objekt, je odvrnil Ivan Pušnik. V piranski občini so takšno ponudbo zdaj sprejeli. Njihov namen je odkupiti čim več zemljišč ob morju. Zato raje ponudijo lastnikom približno enakovredno zemljišče drugje. Od tega, kako se bodo dogovorili z občino, bo odvisno, kako in kdaj se bodo umaknili z omenjenih površin. Toda posel med občino in Ars Inženiringom bo šele majhen korak urejanja Jernejevega kanala. Boris Šuligoj