Predstavili so ukrepe, s katerimi naj bi učinkoviteje varovali enega naravnih biserov slovenskega morja - Z denarjem sodeluje in pomaga celo Kneževina Monako

Debeli rtič, 6.3.2003 - Naravni spomeniki in krajinski parki ob morju postajajo v vsesplošni urbanizaciji in uničevanju okolja čedalje bolj dragoceni biseri, ki jih želijo naravovarstveniki in predstavniki lokalnih oblasti učinkoviteje varovati. To velja tudi za Debeli rtič, ki ga je koprska občina pred dobrimi desetimi leti razglasila za območje naravnega spomenika. Včeraj so predstavniki piranske območne enote Zavoda RS za varstvo narave predstavili nove korake, pobude in ukrepe, s katerimi skušajo posvetiti več pozornosti pri varovanju tega naravnega spomenika ter doseči učinkovitejšo varstvo in njegovo urejenost.

Piranski območni enoti zavoda za varstvo narave je pri svojih številnih akcijah in srečanjih na mednarodni ravni uspelo k projektu varovanja Debelega rtiča pritegniti ne le lokalno skupnost, temveč predvsem Regionalni center za zavarovana območja (ki deluje pod okriljem Združenih narodov v Tunisu) in celo (nenavadno!) Urad za mednarodno sodelovanje na področju okolja in razvoja kneževine Monako. Tako Monako kot tuniški center sta prispevala vsak po deset tisoč dolarjev za načrte pri urejanju in varovanju naravnega spomenika. Vrsto aktivnosti je včeraj v prostorih Mladinskega zdravilišča in letovišča predstavil mag. Robert Turk, vodja piranskega območnega zavoda za varstvo narave, ki je opozoril, da je bila pomanjkljivost stare zakonodaje v nedorečenem upravljanju zavarovanih naravnih območij. Zato so se v zadnjih dveh letih odločili, da bodo, kolikor bo mogoče, poskrbeli tudi za naravni spomenik Debeli rtič. Skupaj s koprsko mestno občino so začeli pripravljati načrte za urejanje območja, s koprsko Komunalo so se dogovorili, kako naj bi postopoma odstranili ostanke kurišč in drugo kramo, ki ostaja po piknikih... Sicer pa naj bi preprečevali divje parkiranje in skrbeli za bolj urejeno parkiranje, zaprli nekatere dostopne poti, uredili druge itd. Še pomembnejša naloga pa so ukrepi pri ozaveščanju javnosti. V zavarovanem območju in na njegovem robu, ki obsega približno 800 metrov kopnega na skrajnem rtu Debelega rtiča, so postavili opozorilne table, ki v treh jezikih opozarjajo na posebnosti in režim parka. Ker sega zavarovano območje tudi v morje, so 200 metrov od obale postavili pet plavajočih boj. Ponovno so natisnili zgibanko, ki z zemljevidom, krajšim besedilom in fotografijami opozarja na izjemno bogastvo prostora. Zgibanko so poslali vsem gospodinsjtvom na Debelem rtiču, dobili jo bodo tudi turisti. Seveda pa veliko pomoči pričakujejo od lokalnih oblasti, turističnega gospodarstva, inšpektorjev in vseh, ki skrbijo za ta prostor.

O naravnih in drugih posebnostih območja je na včerajšnji predstavitvi spregovoril dr. Lovrenc Lipej, ki je poudaril, da gre za izjemno pomembno območje. Koprska in sosednja italijanska, miljska občina se že nekaj let dogovarjata za ureditev skupnega čezmejnega podmorskega parka, ki bo prej ali slej zaživel. Posebnost morja ob Debelem rtiču je, da se več kot 200 metrov daleč od obale zelo polagoma spušča plitvo dno in celo 200 metrov od obale voda ni globlja od štirih metrov (nikjer drugje v slovenskem morju ni tako). Zato je življenje na tem dnu izjemno bogato, nekatere naravne razmere pa enkratne. Na primer zelo dolgi poloji (to je območje, kjer se meša bibavični pas), in to na mulju, na pravem peščenem in tudi kamnitem dnu.

V plitvem morju okoli Debelega rtiča naravna raznovrstnost ni takšna, kot denimo ob piranski Punti, zato pa je posameznih primerkov veliko. Nemogoče je našteti vse, toda zaščitenih leščurjev je tukaj daleč največ, na njihovih pokrovih pa živi več kot 60 vrst nevretenčarjev. Tu so zaščiteni morski konjički, številne (predvsem manjše) ribe. Ena od rib (batijev glavaček) je bila najdena samo tukaj in pri Šibeniku, denimo. Poleg geoloških zanimivosti pa je tukaj tudi nenavadno močan tok, ki zna presenetiti manj izurjene plavalce.

Boris Šuligoj