Maršič o ekologiji na Jadranskem morju

15.04.2003 -Na nedavnem srečanju delegacij Veneta, Slovenske in Hrvaške Istre, ki je potekalo v Benetkah in Rovinju, je poslanec v DZ Dorijan Maršič opozoril na skupno nalogo treh regij pri zaščiti občutljivega severnega dela Jadranskega morja.

Opozoril je, da se nesrečam in morebitnemu onesnaženju skupnih voda ne moremo izogniti, brez ustreznih ukrepov in sodelovanja. Ni problem samo promet v domače luke, obsežnost onesnaženja nas lahko prizadene tudi ob nesrečah izven naših teritorialnih voda. Da Jadransko morje, ki obliva regije vseh treh držav, ni imuno do teh nesreč, je samoumevno (slab primer je potop tovorne ladje, registrirane v Belizeju, ki je prevažala približno 3000 ton minerala ortoklaza in 60 ton bencina, v bližini Ancone).

Pravni okvir za sodelovanje za to področje med državami je Mešana slovensko-hrvaška -italijanska komisija za zaščito voda Jadranskega morja in obalnih območij.

Komisija obravnava:
1. Raziskovanje kakovosti Jadranskega morja
2. Koordinacijo sistemov za preprečevanje onesnaževanja
3. Ekološko varnost pomorskega prometa
4. "Coastal Zone Management"

Komisija je delovala redno od osamosvojitve R Slovenije (prej bilateralna), vendar je po prevzemu predsedovanja Italije (junij 1999) delo zastalo. Kljub številnim intervencijam R Slovenije (note preko Ministrstva za zunanje zadeve) se je Italija odzvala šele februarja 2003. R Slovenija je v vmesnem času dosegla preko REMPEC centra (Regional Marine Pollution Emergency Response Centre for Mediterranean Sea), da je povabil k sodelovanju vse tri države za realizacijo 2. točke iz dnevnega reda komisije. V R Sloveniji sta ministrstvi za okolje in prostor in za obrambo uskladila pristop za realizacijo teh vsebin.

Prvi sestanek vseh treh držav je bil na sedežu REMPECA (Malta, 27-28 feb 2003) s sprejetim programom dela za "Development and implementation of a sub-regional Contingency Plan for Northeren Adriatic" – katerega cilj je organizirati mednarodno konferenco v Portorožu (UNEP/IMO) aprila 2004. Na njem. Predstavljen naj bi bil Contingency Plan for Nortern Adriatic - morda celo pripravljena možnost podpisa med vabljenimi predstavniki ladjedelniške in petrokemične industrije (največji uporabniki morja) in možnimi donatorji. Slovenija si je za izvedbo svojega dela že zagotovila sredstva. Ta načrt dela so vse tri države potrdile na sestanku v Trstu. Na pobudo Slovenije so se dogovorile, da bodo delovne skupine Komisije imele v drugi polovici maja letos skupni sestanek, katerega sklicatelj je Italija. V raziskovalnem centru v Padričah bodo obravnavale problematiko balastnih voda, kot novo grožnjo Jadranskemu morju, ki raste z aktiviranjem terminala na Krku. V Sloveniji pričakujemo oblikovanje skupine za presojo vplivov na okolje ter določitev tehničnih postopkov za zmanjševanje teh vplivov.

Pri tem je potrebno poudariti, da Slovenija začenja proces "Integrated Coastal Area Management (Plan/ICAM)", projekt »CAMP Slovenija« v okviru izvajanja Barcelonske konvencije. S tem projektom želimo občinske razvojne plane, preko Regionalne razvojne agencije Koper, ob upoštevanju celovitih presoj , v skladu z EU Vodno direktivo - poglavje Obalne vode, umestiti v prostor, skladno z »EU Priporočili o ICAM«.

Slovenija junija 2003 prevzema od Italije enoletno predsedovanje v Jadransko-Jonski pobudi in namerava tem ciljem pospešeno slediti.

VIR