V sklopu strokovne skupine za balastne vode, ki jih ladje izpuščajo v morje, pripravljajo Slovenija, Hrvaška in Italija skupen akcijski program za izjemne razmere v Jadranskem morju oziroma za onesnaženje morja z nafto ali drugimi nevarnimi snovmi ter načrt ukrepanja in preventivnih aktivnosti, povezanih z vnosom balastnih voda.

"Strokovna skupina, ki se je sestala na prvem srečanju v Portorožu, pripravlja tudi strateško presojo vplivov balastnih voda na Jadransko morje", je povedal predsedujoči slovenski strokovni skupini Mitja Bricelj, sicer svetovalec vlade in nacionalni koordinator Barcelonske konvencije. Med tremi državami Slovenija doslej edina proučuje vpliv balastnih voda na okolje.

Slovenija prva predstavila študijo o balastnih vodah
Strokovno skupino za balastne vode je aprila ustanovila trilateralna komisija za Jadran v Trstu in določila, da v njej sodelujejo strokovnjaki iz skupin za monitoring Jadranskega morja in varnost plovbe. Na portoroškem srečanju, ki ga je organizirala fakulteta za pomorstvo in promet v sodelovanjem z ministrstvoma za okolje, prostor in energijo ter promet je Slovenija kot prva predstavila študijo spremljanja stanja in ravnanja z balastnimi vodami.

Študija, ki jo je fakulteta za pomorstvo in promet začela pred dvema letoma, še ni končana, zato vodja projekta Matej David rezultatov ni predstavil. Povedal je, da beležijo med 200.000 in 300.000 ton izpustov balastnih voda v slovenskem morju, da so v morju prisotni tujerodni organizmi, a da je za povezovanje prisotnosti slednjih z izpusti balastnih voda preuranjeno.

Milijon ton balastnih voda v Jadranu
Hrvaška in Italija tovrstnih študij nimata. K skupnemu delovanju treh držav in izdelavi študij, podobnih slovenski, jih je spodbudil hrvaški projekt preureditve in posodobitve naftnega terminala v Omišalj za natovarjanje nafte na ladje. Načrtovani naftovod od vojvodinskega Pančeva preko črnomorskega naftnega terminala v Constanti do Omišlja bo spremenil obstoječo prakso, ko so nafto z ladij pretovarjali na kopno. Sedaj bodo v Jadransko morje vplule ladje, napolnjene z balastno vodo, ki jo bodo izpustile preden bodo vplule v Omišalj in nato natovorile nafto iz naftovoda. Po dosedanjih ocenah bi to letno pomenilo vsaj milijon ton balastnih voda več v Jadranu, je povedal Bricelj. Sicer pa hrvaška in italijanska strokovna komisija za balastne vode ni posredovala podatka o letnih količinah izpustov balastnih vod v Jadranu zaradi nerednega dosedanjega spremljanja pojava.

Pri izpustih balastnih voda niso pomembne le količine, temveč tudi izvor vode. Doslej znani škodljivi vplivi so ločeni v tri skupine, in sicer glede na vplive na okolje, na človekovo zdravje in ekonomsko škodo. Ladje z izpuščanjem balastnih voda vnašajo v morje tujerodne organizme, ki zmanjšujejo biološko raznovrstnost ter zmanjšujejo ali celo izkoreninjajo avtohtone živalske vrste. Za človeka je nevaren predvsem vnos bakterijh in toksičnih bičkarjev. Negativne ekonomske učinke pa je zaradi onesnaženja mogoče beležiti na področju gojenja školjk, ribolova in tudi turizma.

Zaradi povečanja izpustov balastnih voda v Kvarnerju bo na podlagi strateške presoje vplivov teh voda na Jadransko morje hrvaško ministrstvo za zaščito okolja in prostor pripravilo zaščitna merila s področja, je povedala Margita Mastrovič z ministrskega oddelka za zaščito morja in priobalnega pasu.

"Najpomembnejši cilj strokovne skupine za balastne vode je priprava določil za primerno ravnanje z balastnimi vodami", je povedal Bricelj.

Vir: RTV Slovenije