Dvoboji z gliserji na Obali vse bolj popularni

Poleti se zaradi osebnih interesov,  potreb turizma, ali le iz dolgočasja, rodijo, oziroma nastanejo nove zvrsti športa, ki zna biti še posebno razburljiv in vir adrenalinskih "šusov", če se dogaja v za širšo javnost skritih lokacijah, še bolje na za take dejavnosti prepovedanih področjih. 

Po resničnih dogodkih ponavadi posnamejo filmske uspešnice in ravno po zgledu ameriške uspešnice "The fast and the furious ", kjer skupine ljudi željnih močnih občutkov prirejajo dvoboje z avtomobili na javnih cestah v urbanem okolju, so tudi pri nas nastale podobne dirke, a ne na cestah, kakor v sosednji Italiji, kjer imajo policija in prebivalci s tem velike nevšečnosti, ampak z gliserji in to kar v prekrasnem naravnem okolju Krajinskega parka Sečoveljske soline, kjer ti ob pogledu na ta čudež narave, ki je nastal s pomočjo človeka, kar zastane dah. Medtem ko sem občudoval čaplje, ki so se prestopale v nizki vodi opuščenega dela solin in so mi nad glavo vreščale čigre, se je v daljavi zaslišal zvok hrumenja motorjev, ki se mi je vedno bolj približeval in kmalu sem na drugi strani kanala med visoko travo opazil nekaj motoristov, ki so na hitro švignili mimo in celo v tej poletni vročini preizkušali svoje spretnosti motokrosa. Kmalu se je zvok motorjev oddaljil in slišati je bilo le še galebe in sopihanje nekaj kolesarjev, ki so navkljub vročini uživali v enkratni naravi in ruševinah starih solinarskih hišic. Vsako toliko so glasove narave prekrili zvoki letalskih motorjev, ker so z bližnjega letališča letala periodično vzletala in me opomnila, da smo že v turistični sezoni. A najhuje je šele prišlo, ko sem opazoval relativno velikega brancina v prozorni morski vodi kanala je le ta v trenutku zamahnil z repom in izginil med solinarskim vodnim rastlinjem in kmalu sem najprej slišal in kasneje tudi videl, kaj ga je preplašilo. Po kanalu sta z vso močjo drvela dva gliserja, kolikor jim je moč motorjev dovoljevala. Bil sem predaleč, da bi ju uspel slikati in ko sem prišel do kanala, je bila tam le še premešana blatna voda, valovi, ki so udarjali in razkrojevali iz blata zgrajene nasipe in morska pena. Mislil, sem že, da je konec hrumenja motorjev a ni bilo tako, ker je z zahodne smeri po sredini kanala z vso močjo drsel po vodni gladini gliser v smeri proti izhodu iz solin na odprto morje. Tokrat sem bi na vrhu nasipa, tako da mi je vodne dirkače uspelo ujeti v objektiv med približevanjem in tudi potem ko je gliser kot strela švignil mimo mene. Res zavidanja vreden šport, a nikakor ne spada v Krajinski park Sečoveljske soline in ne samo zato, ker hrumenje motorjev moti naravno ravnovesje, ampak zato ker valovi, ki jih ustvarjajo hitri motorni čolni rušilno delujejo na nasipe kanalov v solinah, ki so zgrajeni iz blata z veliko truda, da bi se ohranili tudi zanamcem. Motorni čolni pa med drugi s svojimi izpušnimi plini, kakor je skoraj pri vseh dvotaktnih motorjih, vsebujejo še ostanke naftnih derivatov, ker imajo dvotaktni motorji najslabši izkoristek in za takimi čolni ostane mastna sled ki se mavričasto svetlika pod sončnimi žarki. Upam, da bo te objestneže, ki z gliserji divjajo po kanalih zapuščenega dela solin kdo ustavil, ali pa da bo njim sami postalo jasno, da tega ne smejo počenjati, ker je to tudi prepovedano in da ne bodo več med svojim brzenjem po Portoroškem zalivu zavili v ustje kanala, ki z odprtega morja vodi v notranjost zapletenega labirinta, oziroma edinstvenega ekosistema Krajinskega parka Sečoveljskih solin. 

Tudi na morju in drugih vodotokih veljajo pravila in predpisi, ki določajo, kaj je v prometu s plovili dovoljeno in kaj prepovedano in tudi iz tega znanja je potrebno narediti izpit, a nekoliko drugačen, kot tisti, ki ga opravljajo vozniki vozil na kopnem, čeprav v nesrečah v prometu na morju tudi ugašajo življenja in poškodovanih je veliko. Žal je na morju in drugih vodnih poteh kontrola veliko manj učinkovita, za kar pa niso vedno krivi pripadniki pomorske policije, temveč kar je že iz člankov na to temo v medijih v zadnjih letih mogoče razumeti, birokrati v Ljubljani, ki zaradi neznanja ali zasebnih interesov ne zmorejo oskrbeti pomorsko policijo z delovnimi sredstvi, ki bi omogočala učinkovit nadzor. Če pomislimo, da že nekaj let obljubljajo hitri čoln P66, ta pa je še vedno v italijanski ladjedelnici v Rovigu, a P111 že dolgo sameva na kopnem v koprski marini in celo njegovi lastniki ne vedo kaj bi z njim in se bodo o njegovi usodi odločili šele tedaj, ko bo dokončno zrel za na smetišče. 

HisTer