Bistro, toplo morje
Se bomo v našem morju lahko kopali še oktobra? Enega od treh
oceanografskih plovcev skriva nekdo v Sečovljah
Piran, Trst - Severni Jadran letošnje poletje "diha s
polnimi pljuči" in je vsaj po bistrosti podoben dalmatinskemu morju.
Morje ne sluzi, je skoraj tri stopinje toplejše, namesto visoke stopnje
evtrofičnosti je oligotrofno (ima malo hranil). Strokovnjaki Morske biološke
postaje Piran so izmerili vidljivost v Tržaškem zalivu 15 metrov v
globino (drugi strokovnjaki v Kvarnerju celo 33 metrov), predvsem pa so
potrdili povsem nenavadno tokovanje v zgornji polovici Jadranskega morja.
Nihče pa še ne more trditi, da je pojav obrnjenega tokovanja posledica
letošnje suše ali da se v preteklosti ni dogajalo nič podobnega.
O aktualnih razmerah v morju so pred dvema dnevoma v Trstu spregovorili
italijanski, slovenski in hrvaški raziskovalci morja, ki se povezujejo v
okviru projekta Observatorij Severnega Jadrana in redno skupno preučujejo
razmere (predvsem zaradi sluzenja). Ugotovili so, da sluzenja letos ni
bilo in ga ne bo, v morju je zelo malo planktona. Prav tako je malo
hranil, zaradi česar je spremenilo svojo značilnost in postalo
oligotrofno. Če bi bilo dlje takšno, bi to vplivalo na morsko floro in
favno.
Temeljni razlog za bistrost, manjšo količino hranil in nadvse čisto
morje je v dejstvu, da je reka Pad skoraj povsem usahnila, pa tudi pritoki
drugih rek ob severnih jadranskih obalah, ki prinašajo sladke in odpadne
vode, so skoraj presahnili. Posledica je čisto morje in (tudi zaradi vročine)
za spoznanje višja slanost. Zdaj se lahko prebivalci z obal severnega
Jadrana prepričajo, koliko lepše morje bi imeli, če ga ne bi tako
usodno onesnaževal Pad.
Morje je (še vedno) tudi nadpovprečno toplo. Pred dnevi so pred Rovinjem
in ob italijanskih obalah morju namerili celo 29 stopinj Celzija. Ker se
morje ne ohladi kar naenkrat, znanstveniki napovedujejo kopalne
temperature ob našem morju še za ves oktober.
Zasluga za odkritje pojava "obrnjenega morskega toka" gre
projektu Dolcevita (vodi ga dr. Pierre-Marie Poulain z Observatorija za
eksperimentalno geofiziko iz Trsta) in znanstvenikom iz ameriškega državnega
urada Office of Naval Research. Že septembra lani so v Jadran na različnih
mestih spustili več kakor sto posebnih lebdečih oceanografskih plovcev z
merilnimi instrumenti, ki vsakih 90 sekund oddajajo svoj položaj in
merijo določene parametre v morju, računalniki na kopnem pa te podatke
natančno beležijo.
Prav po zaslugi teh plovcev,
o katerih smo poročali že julija, so znanstveniki odkrili nenavaden
pojav. Eden od plovcev se je gibal v nenavadni smeri od Benetk proti
Trstu, dva od Rovinja vzdolž Istrske obale proti Pulju, eden južno od
Pulja proti Kornatom, spet drugi kar počez od vzhodne k zahodni jadranski
obali. Oceanografi so se zavedli, da so imeli doslej premalo podatkov in
da jim projekt Dolcevita prinaša povsem novo podobo o gibanju morskih mas
v Jadranu.
Dr. Vlado Malačič z Morske biološke postaje Piran, ki tesno sodeluje z
nosilci projekta, nam je včeraj pojasnil, da reka Pad močno vpliva na
tokovanje v severnem Jadranu. Glede na sušne razmere se je vpliv Pada
dodobra spremenil. Nihče pa ne more zatrditi, da se tokovanje že kdaj
prej ne bi obračalo v nenavadne smeri, saj prej niso imeli tako natančnih
podatkov.
Z omenjenimi raziskovalnimi plovci je kar nekaj težav. Eden izmed treh
plovcev, ki so pripluli v slovensko morje, je skoraj gotovo našel
stanovalec iz Sečovelj, saj je satelit pokazal, da je plovec končal
svojo pot nekje v bližini stavbe sečoveljske krajevne skupnosti. Če
kdo kaj ve o njem, naj sporoči Morski biološki postaji v Piranu. To ni
edini primer izgubljenih plovcev. Nekateri so nasedli tudi drugod ob obali
ali pa so jih pobrali iz morja. Nosilci projekta si prizadevajo, da bi jih
spet spravili v morje, kjer naj bi še naprej merili tokovanja.
Boris Šuligoj
Dodano:23.8.2003
|
|
