|
Leto 2003, mednarodno
leto celinskih voda
Datum: 14.01.2003
Vir: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo
Razpoložljivost čistih
celinskih voda je eno najpomembnejših vprašanj, s katerimi se danes srečuje
človeštvo, in bo za prihodnost postala še bolj kritična, saj naraščajoče
potrebe presegajo oskrbo, onesnaževanje rek, jezer in potokov pa se
nadaljuje.
Da bi povečali ozaveščenost
in spodbudili ukrepe za boljše upravljanje in varstvo tega kritičnega
vira, je Generalna skupščina Združenih narodov leto 2003 razglasila
za mednarodno leto celinskih voda (International Year of Freshwater;
termin “celinske vode” uvaja lani sprejet Zakon o vodah in pomeni
vode, ki se nahajajo na površju zemlje, npr. potoki, jezera, reke,
kanali, razen morja).
"Pomanjkanje dostopa
do vode – za pitje, higieno in varno prehrano – spravlja več kot
milijardo pripadnikov človeštva v hudo stisko," je v sporočilu za
medije zapisal generalni sekretar Združenih narodov Kofi Anan. "Voda
bo verjetno postala čedalje večji vir napetosti in ostre konkurence med
narodi, če se bodo sedanja gibanja nadaljevala, lahko pa je tudi pobudnik
sodelovanja. Mednarodno leto celinskih voda ima lahko ključno vlogo pri
spodbujanju potrebnega ukrepanja ne samo vlad, ampak tudi civilne družbe,
gospodarstva in posameznikov po vsem svetu."
Mednarodno leto prihaja v
pomembnem času, ko so se svetovni voditelji sporazumeli o ključnih
ciljih reševanja problematike voda in sanitarno-zdravstvenih razmer za
1,2 milijarde ljudi brez dostopa do varne pitne vode in 2,4 milijarde
ljudi, ki živijo v neustreznih sanitarno-zdravstvenih razmerah. Več kot
3 milijone ljudi vsak dan umre zaradi bolezni, ki jih povzroča onesnažena
voda.
Na Svetovnem vrhu o
trajnostnem razvoju 2002 v Johannesburgu pa so se sporazumeli, da je
ustrezen cilj razpoloviti odstotek ljudi brez primernih
sanitarno-zdravstvenih razmer prav tako do leta 2015.
Za dosego teh ciljev je
potrebno usklajeno ukrepanje ne samo vlad, ampak tudi vseh, ki vodo
uporabljajo, in tistih, ki vanjo vlagajo. Potrebna so tudi precejšnja
sredstva. Trenutno se ocenjuje, da se za oskrbo pitne vode in
sanitarno-zdravstvene razmere letno porabi okoli 30 milijard ameriških
dolarjev. Ocenjuje se, da bo za dosego ciljev na področju vode in
sanitarno-zdravstvenih razmer potrebnih dodatnih 14 do 30 milijard
dolarjev.
Pomanjkanje vode je tudi
kritično vprašanje prihodnjega razvoja. V 20. stoletju je poraba vode
naraščala dvakrat hitreje kot prebivalstvo. Zaradi čezmernega izkoriščanja
podzemnih voda njihov nivo pada in zaradi tega nekatere reke, kot sta npr.
Kolorado v Združenih državah in Rumena reka na Kitajskem, pogosto
presahnejo, preden dosežejo morje.
Da bi to stanje odpravili,
so potrebne obsežne izboljšave pri učinkovitosti porabe vode, kot je
ustvarjanje "več pridelka na kapljo vode" v kmetijstvu, največjem
porabniku vode. Rečna območja se morajo bolje upravljati, odtekanje pa
se mora zmanjšati, predvsem v mestih, v katerih vodne izgube pomenijo
najmanj 40 odstotkov vodne oskrbe.
Združeni narodi, vlade in
številne nevladne ter zasebne organizacije načrtujejo vrsto dogodkov in
dejavnosti za mednarodno leto celinskih voda, usklajujeta pa jih Oddelek
za gospodarske in socialne zadeve ZN in Organizacija ZN za izobraževanje,
znanost in kulturo (UNESCO).
Niz dogodkov bo ob svetovnem
dnevu voda, ki se vsako leto obeležuje 22. marca. Dejavnosti ob tem
dnevu letos usklajuje Okoljski program Združenih narodov (UNEP). Združeni
narodi bodo pripravili prvo izdajo Poročila o razvoju vodnih razmer v
svetu, plod skupnega projekta 23 agencij ZN, ki daje obsežen vpogled v
današnjo problematiko voda in ponuja daljnosežna priporočila glede
zadovoljevanja prihodnjega povpraševanja po vodi. Predstavljeno bo na
Tretjem svetovnem forumu o vodah, ki bo od 16. do 23. marca v japonskem
Kjotu.
Druge dejavnosti bodo
potekale v povezavi z 22. aprilom, dnevom Zemlje. Mreža za dan
Zemlje, nevladna krovna skupina, ki po vsem svetu usklajuje dogodke,
namerava ta dan nameniti vprašanjem celinskih voda. Tudi 5. junij,
svetovni dan okolja, bo letos osredotočen na vprašanja voda.
Mednarodno leto
celinskih voda v Sloveniji
Ministrstvo za okolje,
prostor in energijo je leto 2003 že začelo v znamenju voda: s
poslovnim sistemom Helios je podpisalo dogovor, ki opredeljuje
nadaljevanje dosedanjega uspešnega petletnega sodelovanja v okviru
Heliosovega sklada za ohranjanje slovenskih voda. Sporazum predstavlja močno
simbolno dejanje, s katerim želimo še povečati skrb za ohranjanje
vodnih virov v Sloveniji. S t.i. dogovorom za ohranjanje dobrega stanja
voda v Sloveniji bo ministrstvo Heliosovemu skladu nudilo strokovno pomoč
pri usmerjanju skladovih finančnih sredstev.
Tovrstni partnerski
pristop za trajnostno rabo vodnih virov bomo razširili še na lokalno
raven, vključujoč nevladne organizacije in gospodarske dejavnike.
Partnerski pristop je
vključen v izvajanje dveh regionalnih konvencij: konvencije za
varstvo Sredozemskega morja (Barcelonska konvencija) in konvencije o
trajnostni rabi reke Donave (Donavska konvencija). V okviru izvajanja
Barcelonske konvencije je zasnovan večletni projekt z naslovom Trajnostno
upravljanje z obalo (CAMP Slovenia – Coastal Area Management Plan), ki
se bo pričel izvajati še letos. V okviru donavskega povodja pa Slovenija
v letu 2003 začenja aktivno sodelovati pri izvajanju večstranskega
Okvirnega sporazuma za reko Savo, ki je bil podpisan 3. decembra lani
v Kranjski Gori. In nenazadnje: Slovenija letos junija prevzema
predsedovanje v Jadransko-Jonski pobudi, ki združuje države ob
Jadranu v prizadevanjih za zmanjševanje onesnaževanja in trajnostno
ravnanje z morjem.
22. marca, ob svetovnem
dnevu voda, bo ministrstvo izdalo posebno izobraževalno publikacijo,
namenjeno predvsem mladim. Publikacija bo spodbujala k aktivnemu
trajnostnemu delovanju z vodnimi viri v Sloveniji.
Služba za odnose z
javnostmi
Posebna spletna stran z
naslovom www.wateryear2003.org zagotavlja obsežne povezave z
informativnimi gradivi, poročili in dejavnostmi ter dogodki, ki jih po
vsem svetu načrtujejo agencije Združenih narodov, vlade in nevladne ter
zasebne organizacije.
|