Piran - Če doslej italijanski, hrvaški in slovenski oceanografi niso dovolj temeljito raziskali gibanja vodnih mas Jadranskega morja, bodo morda nekaj k temu znanju pripomogli ameriški znanstveniki iz ameriškega državnega urada Office of Naval Research (ONR). Ti so od septembra lani v Jadran na različnih mestih spustili več kot sto posebnih lebdečih oceanografskih plovcev z merilnimi instrumenti, ki vsakih 90 sekund oddajajo svoj položaj, računalniki na kopnem pa te pozicije pridno beležijo. Enega od plovcev je 12. julija popoldan z gliserjem povozil koprski občan na morju pred Debelim rtičem in o tem obvestil Morsko biološko postajo, kjer so kmalu zvedeli, za kakšen projekt gre.

Po besedah dr. Vlada Malačiča, fizika z Morske biološke postaje Piran (Nacionalnega inštituta za biologijo), projekt Dolcevita vodi ameriški Office of Naval Research, ki se je povezal z več italijanskimi in hrvaškimi observatoriji (ne pa tudi s slovenskim). S plovci, v katerih so ustrezni instrumenti, proučujejo gibanje površinskih vodnih mas, ki so posledica vetra, gostotnih razlik  na morju, plimovanja, inercialnih oscilacij zaradi vrtenja Zemlje in zaradi valov. Tokrat odkriti plovec je bil spuščen v morje 5. maja letos z ameriškega raziskovalnega plovila Knorr, približno 15 milj jugozahodno od Pulja. Po dokaj zapletenih poteh (trajektorijah) so trije plovci prispeli do Tržaškega zaliva, eden celo blizu tržaškega pristanišča, kjer se je zadrževal več tednov, dokler ga ni povozil Koprčan z gliserjem in ga odnesel domov. Tudi to pot (z morja na kopno), je računalnik zabeležil. In če ga ne bi sam vrnil, bi znanstveniki vedeli, kjer približno (na nekaj deset metrov natančno) tiči. (Na kopnem je končalo že nekaj drugih plovcev vzdolž celotne jadranske obale). To je plovec vrste CODE z radijskim pozicijskim odzivnikom (GPS) in satelitskim komunikacijskim sistemom  RGOS. Sestavlja ga približno meter visoka plastična cev, premera desetih centimetrov (v cevi so naprave), s štirimi plovci in štirimi pol metra širokimi plastičnimi »jadri". V celoti je naprava pod gladino, le dve upogljivi anteni štrlita iz vode, zaradi tega je težko opazen. Ali in koliko je tak plovec lahko nevaren za gliserje, nam Vlado Malačič ni znal najbolj natančno odgovoriti. Menil je, da gre za lahek material, ki ob trku ne bi smel povzročiti večje škode plovilom.

Po posvetovanju s strokovnjaki Observatorija za eksperimentalno geofiziko iz Trsta (vodja projekta »Dolcevita« je dr. Pierre-Marie Poulain) so znanstveniki z Morske biološke postaje plovec minuli četrtek popoldan ponovno spustili v morje (kaki dve miliji pred piransko Punto, pri piranski oceanografski boji) in zdaj spet oddaja signal v računalniško omrežje (natančnejši podatki so dosegljivi na http://doga.ogs.trieste.it/doga/sire/dolcevita ). Po Malačičevih besedah je projekt Dolcevita izjemnega pomena za proučevanja gibanja površinske vodne mase. Med drugim ti plovci še natančneje potrjujejo, da se voda iz srednjega Jadrana izmenjuje z vodo v Tržaškem zalivu, pa tudi, da voda z območja izliva reke Pad potuje do zahodne istrske obale. Zakaj so se gibanja vodnih mas v Jadranu lotili predvsem Amerikanci, pa si lahko samo mislimo.

Boris Šuligoj

Dodano:22.7.2003