Na Obali si vsak lahko zgradi privatno plažo

Na Obali se množijo črne gradnje kot gobe po dežju in včasih izgleda, kakor da so zakoni in predpisi namenjeni le tistim državljanom, ki si še enosobnega stanovanja ne morejo privoščiti. Za tiste, ki imajo pod palcem kaj več, kot le tisto, kar je črnega za nohtom, je pa nekoliko drugače in če si slučajno požarna inšpektorica z imenom Zdenka in priimkom Ponomarenko na inšpektoratu, ki spada pod Ministrstvo za obrambo, potem se na zakone in predpise lahko požvižgaš. 

V Kopru, ki je še vedno obmorsko mesto, dokler nam morja kdo ne izmakne, zaradi raznih birokratskih zapletov, še sedaj ne premoremo majhnega dvigala z uporabnim dovoljenjem za dvig in spust čolnov navadnih občanov, ki imajo svoja plovila na komunalnih privezih, a tudi dela obale, kjer bi lahko čoln spustili v morje kar s prikolice ni nikjer, razen v zasebnih ladjedelnicah in marinah. A take storitve so bile vedno celo zastonj dostopne vsem občanom, dokler se niso v Koper priselili Slovenci iz notranjosti, za katere je morje le navadno slano jezero. Ko je bil pred leti Janko Kosmina pobudnik gradnje novih komunalnih privezov in zasebne marine, pobuda nikakor ni prišla skozi in je bila zaustavljena že na samem začetku, a se je ponovno obudila z izvolitvijo novega župana in bo če gre vse po sreči, celo prišla do realizacije. 

Vendar pripravljanje projekta, pridobitev soglasij in dovoljenj sploh ni smiselno, ker je predrago. Kakšen pristop je pri takih projektih potrebno imeti, nam je pokazala gospa inšpektorica Z. P., ki je obenem tudi direktorica Kajak kluba, kar v praksi. Načrti, dovoljenja in soglasja so nebodigatreba, ki jih ne potrebujemo. Na morsko obalo pripelješ nekaj starih zarjavelih železnih kontejnerjev, nekaj razpadajočih kioskov iz plastične mase, razpadajoče stolice in mize, vse skupaj sestaviš v pravcato cigansko naselje, nakar iz lesa in plastike zgradiš še nekaj nadstreškov in vse skupaj ogradiš z železnimi drogovi in kovinsko mrežo in to z lepim predelom zemlje, ki ni tvoja last in še z morsko obalo skupaj, kar je celo po ustavi izrecno prepovedano. Na staremu železnem kontejnerju narediš odprtino in namestiš dimnik, tako, da lahko trener in še kdo v njemu namesti peč in si pozimi zakuri, si kaj skuha, se ogreje in pride tako do svojega stanovanja, čeprav nekoliko zarjavelega, a prijetnega bivališča. Za konec tedna "novi lastniki" plaže in pristanišča, ki prihajajo iz notranjosti države v tem "ciganskem turističnem" naselju prespijo in ni jim potrebno iskato prostora v kampih na Obali ali v zasebnih sobah. Parkirišče, ki ga je uredila MOK, pa zasedejo s svojimi vozili tudi kar zastonj. Medtem pa domačini, ki poležavajo na skalah med parkiriščem in morjem, od tu pa skoraj do Semedele, z zavistjo gledajo na drugo stran ograje, kjer so si bolj iznajdljivi od njih uredili privatno kopališče. Čeprav kajakaši in srfači niso jadralci na jadrnicah, je za mrežo velikokrat videti tudi drugačna plovila, ki ne sodijo v njihovo športo dejavnost. Kar je na fotografijah do katerih kaže povezava na koncu teksta mogoče tudi videti. 

Če pa jih kdo želi pokritizirati, za njihovo početje, pravijo, da si pri nas tudi kajak klub in klub jadralcev na deski zaslužijo svoj prostor pod soncem in če jih kdo želi od tukaj odgnati, naj jim uredi prostor za vodne športe. Sliši se kot izsiljevanje, nekoga, ki si je ogradil del mojega lastnega vrta in če ga hočem izgnati, zahteva, da mu jaz najdem in podarim zemljišče in mu še zgradim stanovanje, namesto, da bi ga z macolo po glavi. 

Iz izkušenj gospe inšpektorice, sem se veliko naučil in se gospej iz dna srca zahvaljujem, ker mi je odprla oči in mi s svojim početjem podarila izvirno idejo. 

PREDLOG:

Turistično društvo Žusterna naj po zgledu Kajak in srfaškega kluba, zasuje predel od kopališča v Žusterni, pa do Moleta 20 metrov od obale in na tem delu postavi lične hišice z bakreno streho za razne namene, posadi drevesa za senco na plaži, uredi tuše, igrala in peskovnike za otroke in klopce v senci za mamice. Za penzioniste in starejše občane pa del plaže prilagodi tako, da dostop do morja ne bo prenevaren. Potrebno bi bilo tudi urediti nadstrešek zaščiten pred vetrom, kjer bi ljubitelji kartanja za mizami v senci igrali briškolo, ali tarok. Vsaj dva balinc placa bi tudi prišla zelo prav in dostop v morje tudi za invalide, kakor se spodobi za družbo, ki ne sme pozabiti niti na tiste, ki potrebujejo našo pomoč. Tudi na mlade ne smemo pozabiti, zato moramo zgraditi vsaj tri trampoline za skoke v vodo z različnih višin in pomagati mladim iz Žusterne ustanoviti klub skakalcev v vodo, ki je med drugim tudi olimpijska športna disciplina, a se ta šport za čuda na celi Obali sploh ne goji. Ves predel od sedanjega kopališča do Moleta bi ogradili s 3 metre visoko ograjo z bodečo žico na vhu za vsak slučaj. Na kopališče bi imeli vstop samo krajani Žusterne, ki jih je skoraj 5.000. Zaradi tako velikega števila potencialnih uporabnikov bi morali takoj pripraviti načrte za širitev privatnega kopališča in pristanišča Turističnega društva in društva skakalcev v vodo, do Rexa, tako, da bi bilo prostora dovolj za vse morja željne krajane in nihče nebi bil zapostavljen. Če bi nas kdo kritiziral za tako početje, bi zahtevali, da nam na občini omogočijo rekreacijo krajanov in naših športnih društev in nam oni zgradijo prostore za Turistično društvo, športni klub skakalcev v vodo, klub balincarjev Žusterna, športni klub za vodne skuterje Žusterna in ostala športna društva. Dokler ne bodo upoštevali naših zahtev bomo svoje dejavnosti izvajali na svoji privatni plaži in pristanišču s tremi lesenimi in enim betonskim pomolom. Zavod za varovanje naravne dediščine izpostava Piran pa ne bo imel pripomb, ker jih ni imel tudi v primeru betoniranja obale s strani Kajak kluba, čeprav je na lokaciji, kjer je sedaj Kajak klub, bil podvodni izvir pitne vode in del rimskega pristanišča. 

Z upanjem, da bo naš projekt izgradnje trampolinov in drugih spremljajočih športnih in rekreacijskih objektov naletel na ugoden odziv krajanov in odgovornih na MOK, se že vnaprej iskreno zahvaljujem v imenu športnega kluba v ustanavljanju TRAMPOLIN Palacetin. 

HisTer Caprae

Vir:Obala.net, 19.6.2003

Za boljšo presojo, smiselnosti predlaganega projekta si lahko ogledate že uspešno dokončan primerljiv projekt in 18 fotografij privatne plaže in pristanišča si lahko ogledate na naslednji povezavi -->>