Strah in sluz se plazita po morju

PIRAN (Vir:Sobota 27.06.2002)- Strokovnjak Farooq Azam je med delovnim obiskom tržaškega laboratorija morske biologije pred dnevi izjavil, da je gostota sluzi v morju Tržaškega zaliva edinstvena na svetu in jasno dokazuje, da se spreminja ves svetovni ekosistem. Strokovnjaki še vedno niso našli natančnega vzroka za pojav lepljive snovi. Bomo čez deset let morje samo še žalostno gledali med namakanjem v bazenih na hotelskih terasah?

Ameriški strokovnjak pakistanskega rodu Farooq Azam je pred časom prvi nekoliko bolj odkrito povedal, da smo za cvetenje morja, oziroma lepljivo sluz na gladini in pod njo, krivi dejansko sami. Za tržaški Il Piccolo je pojasnil, da je sluzenje morja podobna reakcija kot vročina med boleznijo pri človeku.

"Naš planet je prav gotovo izpostavljen globokim klimatskim spremembam. V oceanih in morjih se to kaže v pojavih, kot je sluzenje morja, ki je dejansko indikativni alarm, da se nekaj spreminja," je povedal.

Metode za preprečevanje sluzi strokovnjaki še niso odkrili, zato pa poznamo tri načine njenega odstranjevanja in zadrževanja. Prvi so mreže, ki zadržujejo sluz izven kopališča, drugi način je pobiranje sluzi z gladine s posebnim plovilom, tretji pa zračna zavesa (s cevi na dnu morja proti površju piha zrak pod pritiskom in ustvarja zaveso), ki pa je zelo draga. Nekaj časa so tudi razmišljali, da bi sluz posuli s peskom, zaradi česar bi se potopila, vendar pa bi tako zapackali morsko dno.

Ali sluzenje morja torej vendarle ni naravni pojav, kot so nas zadnja leta prepričevali strokovnjaki? "Raziskovalcem še danes ni popolnoma jasno, zakaj nastaja sluz," odgovarja vodja piranske Morske biološke postaje Alenka Malej. "Gre nedvomno za pojav, ki je povezan z naravnimi dogajanji v morju. Koliko je zanj kriv človek, še ni jasno. Po podatkih, ki jih imamo zdaj na razpolago, nismo našli neposredne povezave med pojavljanjem sluzi in izpusti v morje."

Zakaj nastaja sluz, obstaja več razlag. Najbolj verjetna pravi, da morski mikrobi (mikroskopske lebdeče alge in bakterije) izločanjo snovi, ki delujejo kot nekakšno lepilo, in lebdeče organizme ter druge delce povezuje v velike podvodne splete, oblake ali zavese. Sluz je podobna strahu, za katerega rečemo, da je znotraj votel, od zunaj pa ga ni nič. Okoli 96 odstotkov kopalcem gnusne lepljive snovi namreč predstavlja morska voda in samo štiri odstotke suhe snovi. Pa še v teh štirih odstotkih je kar 90 odstotkov neorganskih delcev, ujetih v sluzasto mrežo. Preostalo organsko snov večinoma sestavljajo ogljikovi hidrati (sladkorji).

Čemu torej vznemirjanje javnosti, če je vse tako naravno? Razburjenje v solariju posončenih in za plažo lepo urejenih kopalk in kopalcev še lahko razumemo. Verjetno ga ni junaka, ki bi z užitkom na glavo skočil v vodo, po kateri plava nekajcentimetrska rjava sluz.

Najbolj nevarna za morske prebivalce

Prva škoda sluzenja morja se nam torej lahko najprej pokaže v turizmu, saj si morja željni turisti, če se bo sluzenje ponavljajo in stopnjevalo, najverjetneje ne bodo želeli plavanja v najbolj 'cvetočem' morju na svetu. Sluz preklinjajo tudi ribiči, ki iz morja vlečejo prazne zapackane mreže.

S sluzjo se pri nas ukvarjajo strokovnjaki Morske biološke postaje, na ravni regije pa Observatorij severnega Jadrana, v katerega so vključene Hrvaška, Slovenija in italijanski pokrajini Furlanija-Julijska krajina ter Veneto, ki si med seboj izmenjujejo informacije. Za raziskovanje sluzi in iskanje možnih rešitev naša država letos ni namenila niti tolarja, tri istrske občine pa v okviru morske biološke postaje same plačujejo spletno stran o sluzi. "Ljudje si želijo predvsem napovedi pojavljanja površinske sluzi ob obali," razlaga Alenka Malej. "Mi bi to lahko storili, če bi vsak teden s potapljači in z drugimi strokovnjaki opazovali morje, vendar za to nimamo ne programa ne denarja."

Najbolj zaskrbljujoča pa je škoda, ki bi jo velike količine sluzi lahko povzročile morskemu življu. "V sluz se lahko ujamejo ribja jajčeca in propadejo, zaradi sluzi je manj primerne hrane za ribe, rake in druga morska bitja. Normalnega poletnega okolja v vodi ni več," pravi Malejeva. Še hujše bi bile lahko posledice sluzi na dnu morja. Sluz sicer sama po sebi ni strupena in ne povzroča pomanjkanja kisika, a takrat, ko se poseda, dobesedno zapacka dno. "Pod tako sluzasto 'mrežo' na dnu potem večina organizmov težko preživi," dodaja.

Sluz sama po sebi za človeka ni nevarna, saj do zdaj še niso odkrili ničesar, kar bi lahko vplivalo na zdravje kopalcev. Ker pa sluz veže nase mikrobe in ostalo nesnago, je logično, da se ob raznih kanalizacijskih ceveh v njej najde tudi kakšna, za človeka neprijetna snov ...

Po mnenju Malejeve za visoko gostoto sluzi v Tržaškem zalivu ni krivo lokalno onesnaževanje morja, ampak zaprtost in tokovi. Ti večino mase sluzi zadržujejo v severnem Jadranu, saj običajni tokovi proti severu ob vzhodni jadranski obali in navzdol ob italijanski obali poleti skoraj izginejo. V srednjem Jadranu se sluz pojavlja bolj zgodaj.

"Že v začetku junija smo jo s kamero posneli blizu izliva Neretve, resda v manjših količinah. V severnem Jadranu pa se sluz akumulira," je dejala Malejeva in dodala, da je letos v našem morju nastajalo le malo sluzi.

Manj sluzi, kot je videti

Sluzi je veliko manj, kot bi lahko sklepali po prizorih plavajoče nesnage ob obali. Predlani, ko je je bilo veliko več kot letos, so s helikopterjem preletavali in fotografirali naše morje. Čeprav smo se takrat zgražali nad količino sluzi, so fotografije pokazale, da je bilo poleti 2000 v povprečju pokrito s sluzjo le 1,6 odstotka gladine našega morja.

"Je pa res, da maestral popoldne skoraj vso sluz napiha k obali," pravi Malejeva. Lansko sluz je razgnalo junijsko slabo vreme, letos pa so prva neurja prišla nekoliko prepozno.

Po njenem mnenju pri nas proti sluzi ne moremo veliko storiti, ker je vse odvisno od razmer v celotnem severnem in srednjem Jadranu. "Sama sluz je naravnega izvora, je pa tudi možna povezava z izpusti v morje, ki prispevajo, da se ta pojav izraža dlje in močneje," je povedala dr. Malejeva.

DANIJEL CEK

BO SLUZ ODGNALA TURISTE

Vir:Primorske novice, 26.07.2002

Po mnenju ameriškega strokovnjaka je Tržaški zaliv svetovni prvak po sluzi
ISTRA - Čeprav nam strokovnjaki zatrjujejo, da je cvetenje morja, oziroma sluz, ki se v poletnih mesecih nabira na morski gladini, naraven pojav, je vse več tistih, ki menijo, da je pojav pravzaprav povzročil človek. Sluz je po mnenju ameriškega strokovnjaka podobna reakcija narave, kot vročina pri bolnem človeku. Bomo z morilsko algo, sluzjo in raznimi izpusti uničili že tako umazana morja?

Po mnenju največjega svetovnega strokovnjaka za sluzenje morja, ameriškega znanstvenika pakistanskega rodu Farooqa Azama je pojav posledica sprememb v okolju, ki jih povzroča človek. Po njegovem je sluz alarm, ki kaže na dejstvo, da se v naravi nekaj bistvenega spreminja.

Čeprav še ni stoodstotno dokazano, da smo z raznimi izpusti v morje ljudje povzročili sluzenje, pa s kanalizacijami, odpadki, smetmi in ostalo nesnago samo še pomagamo k njenem razmnoževanju. V tržaškem laboratoriju morske biologije so namreč opravili poskuse, s katerimi so dokazali, da se sluz ob večji količini proteinov, fosfatov in glukoze pridno redi.

"Po podatkih, ki jih imamo zdaj na razpolago, nismo našli neposredne povezave med pojavljanjem sluzi in izpusti v morje. Sama sluz je naravnega izvora, je pa tudi možna povezava z izpusti, ki prispevajo, da se ta pojav izraža dlje in močneje," nam je pojasnila vodja piranske biološke postaje Alenka Malej.

Sluz spravlja v obup kopalce, turistične delavcev in ribiče, še hujši pa so njeni učinki na morski živelj. Pod debelo plastjo sluzi, ki se sesede na morsko dno, namreč preživijo le redki organizmi. Po morilski algi, ki je ušla francoskim strokovnjakom in pridno pustoši morska dna tudi v Jadranskem morju, je torej tudi sluz potencialni grobar našega morja.

In kako na vse to gledajo oblasti? Naša zelo slabo. Lani je nekaj ministrstev piranski morski biološki postaji naročilo projekt o pojavu sluzenja in možnih rešitvah, letos pa morska biološka postaja za raziskovanje sluzenja od države ni dobila niti tolarja. Tako je vse, kar počnejo, le to, da se na lastne stroške odpeljejo na morje, potopijo, in ugotovijo, kakšno je stanje. Tri obalne občine pa plačujejo internetno stran, na kateri si lahko zaskrbljeni kopalci preberjo novice in pogledajo slike o pojavu. Več o sluzenju morja v jutrišnji Soboti.

DANIJEL CEK

Gladina morja spet čista

PIRAN, 25.(STA) - Potapljači Morske biološke postaje so v sredo opravili več potopov v Piranskem zalivu in ugotovili, da na gladini ni sluzi oziroma se pojavi šele na odprtem morju zunaj linije Savudrijski rt - Piranska punta. Večje krpe ali oblaki sluzi se v Piranskem zalivu zadržujejo na globini od pet do sedem metrov, so sporočili raziskovalci Morske biološke postaje.

Po nestanovitnem, vetrovnem in deževnem vremenu je sluz v gostejših slojih potonila v globino, kjer se redči in je na dnu skoraj ni opaziti, saj so potapljači zasledili le ostanke sluzi na manjšem delu morskega dna. Raziskovalci ocenjujejo, da je proga površinske sluzi na odprtem morju široka približno deset metrov, dolga pa med 400 in 500 metrov. Med potopom v Fiesi so raziskovalci na globini šestih metrov naleteli na sloj zelo goste sluzi.

Podoben pojav sluzi v morju so na Morski biološki postaji v zadnjih desetletjih zabeležili tudi v letih 1988, 1989, 1991, 1997 in 2000, največje razsežnosti pa je imel leta 1989. V sluzi je preko 95 odstotkov vode, glavna kemijska sestavina pa so sladkorji. Dosedanje raziskave kažejo, da sluz ni škodljiva za zdravje ljudi.

Koper | 11.7.2002 | I.P./M.K./STA

Na območju Izole so s pomočjo posebnega ekološkega plovila začeli s čiščenjem sicer nenevarne sluzi kremenčastih alg.

Ekipa Službe za varovanje obalnega morja si bo pomagala tako, da bodo v lovilno košaro namestili tanko pletene mreže in s tem poskusili zajeti čim več sluzi. Kot je za 24 ur povedala vodja službe za varstvo obalnega morja Zorka Sotlar, so po današnjem obhodu celotnega predela obalnega morja ugotovili večje količine dvignjene sluzi na morski gladini. Najbolj kritično je na območjih, kjer te mase sluzi vodni tok nosi proti zalivom. S plovilom so danes čistili predvsem na območju pred Izolo, ker so tam plavajoče sluzaste mase najbolj kompaktne.

Če bodo vremenske razmere ostale takšne kot trenutno so, lahko pride tudi do stopnjevanja pojava, kar pomeni, da bo plavajočih sluzi vedno več in bo potrebno delati tudi izven delovnega časa. V ta namen je ministrstvo za okolje oziroma agencija za okolje zagotovilo najnujnejša finančna sredstva, tako da bodo skušali ta pojav v čim večji meri blažiti.

Sluz bodo odvažali s fekalnimi cisternami

Čiščenje bodo izvajali predvsem zunaj urejenih kopaliških avaktorijev in s tem zmanjšali pritok sluzi na zaščitena kopališča. Upravljalci kopališč so se v prejšnjih letih že navadili, da njihova služba ne more obvladovati vsega območja, zato so si pripravili zaščito kopališč. Ta zadrži predvsem zgornjm sloj plavajoče sluzi, ki je za kopalce tudi najbolj moteč, saj se v te lepljive mase ujamejo tudi različna nesnaga in odpadki.

Če se bo pojav stopnjeval do te mere, da bo treba aktivirati še dodatno pomoč, se bodo ravnali v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Zato so že zaprosili lokalne komunalne organizacije, da bi s svojimi fekalnimi cisternami pomagale odvažati odstranjeno sluz.

Sluzenje prvič pred dvema letoma
Sluz v morju se je na slovenski obali nazadnje močneje pojavila pred dvema letoma, vendar je takrat na površino priplavala v začetku junija in se je do glavne turistične sezone v juliju in avgustu že razkrojila. Letos se je proces sluzenja začel nekoliko kasneje, v prvih dneh julija pa je sluz prišla tudi na površino, zato se turistični delavci bojijo, da bo sluzenje morja kvarilo vrhunec turistične sezone. Po dosedanjih izkušnjah pojav sluzenja traja največ okoli mesec dni.

Sicer je sluzenja morja, ki se pojavlja samo v severnem Jadranu, naraven pojav, ki ga še niso povsem raziskali. Znano je, da mikroskopske lebdeče alge in bakterije zaradi visoke temperature morja, neprosojnosti vode, slabega mešanja morskih tokov začnejo izločati snovi, ki delujejo kot nekakšno lepilo in vežejo nase lebdeče organizme in druge delce, ki nato tvorijo velike podvodne splete, oblake oziroma zavese. V sluzi, ki ni škodljiva za ljudi, je več kot 95 odstotkov vode, njena glavna sestavina pa je sladkor. Ker sluz na površini nase zlepi tudi vso umazanijo, je priporočljivo, da se kopalci po kopanju takoj umijejo in se tako izognejo morebitnim neprijetnostim.

Cvetenje morja v Jadranu edinstven primer na svetu

TRST, 11. - Boj proti cvetenju morja se bo prenesel tudi na kalifornijsko obalo, in sicer v obliki projekta, pri katerem sodelujejo Oceanografski inštitut iz San Diega, laboratorij morske biologije iz Trsta, biološka postaja iz Pirana in Center za morske raziskave iz Zagreba. Ameriški znanstveniki se za sodelovanje pri projektu zanimajo zato, ker je pojav edinstven primer na svetu; pojavlja se namreč samo v severnem Jadranu, piše tržaški Il Piccolo.

Znanstveniki bodo poskušali ustvariti čimbolj naravne pogoje, takšne, v katerih se bodo lahko razvijale organske snovi, ki izgledajo kot sluz. Vzeli bodo vzorce okoli 400 litrov morske vode in jim "nudili" naravne pogoje, od svetlobe do temperature in drugih potrebnih pogojev. V steklenice z vodo bodo dodajali različne koncentracije bakterij in po petih do šestih dneh skušali ugotoviti razvoj pojava. Šlo naj bi za nekakšno "zgodnje opozarjanje", saj gre, kot opozarjajo znanstveniki, za naraven pojav. STA

Bo sluz ogrozila kopalno sezono?

Po dveh letih v severnem Jadranu znova pojav sluzi večjih razsežnosti – Zaenkrat se na morski gladini pojavljajo le posamezni rumenorjavkasti pasovi, nekaj metrov pod njo pa lebdi neprekinjena zavesa – Od vremena, temperature, vetra in tokov in številnih drugih dejavnikov bo v naslednjih dneh in tednih odvisno ali bo sluz izbruhnila na površje.

Koper, 9. julija

Tudi danes dopoldne se je morska gladina v Tržaškem, Koprskem in Piranskem zalivu bleščala v vsej svoji Mesečev zaliv v Strunjanu konec junija leta 2000 sinjini in modrini, toda že dober mesec ribiči in morski biologi opozarjajo, da se le nekaj metrov pod njo znova kuha eden najbolj nadležnih in nepridipravih naravnih pojavov – kopičenje sluzi. Ta morda med poletno kopalno sezono ne bo nikoliko priplavala na površje, lahko pa ga zapaca v nekaj dneh in modro gladino spremeni v odvratno rumenorjavkasto sluzasto plahto, ki bo kopalce odvračala od namakanja, jadralce in jahtaše pa od plovbe. Nihče od znanstvenikov in poznavalcev v tem trenutku ni pripravljen dati natančnega odgovora, kako se bo sluz obnašala v prihodnjih dneh in tednih. Preprosto zato, ker se sam pojav spreminja iz dneva v dan, saj je odvisen od številnih dejavnikov, pa tudi zato, ker pojav ni bil nikoli znanstveno dovolj preučen, čeprav ga kronike v Jadranskem morju omenjajo že od leta 1729 naprej. Odgovor, ali se bo tokratno sluzenje še bolj razbohotilo, ali bo nadloga priplavala na površino ali pa potonila na morsko dno, ve torej le tisti najvišji.

Dr. Nives Kovač s portoroške Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo je potrdila, da se Mesečev zaliv v Strunjanu 09.07.2002 - kristalno čist je v celotnem severnojadranskem bazenu letos znova pojavila sluz, kar so potrdili predstavniki vseh severnojadranskih centrov in inštitutov, ki se ukvarjajo s preučevanjem morja na nedavnem srečanju v Padovi. Posamezne agregate sluzi so opazili v globini med petimi in petnajstimi metri v italijanskem, hrvaškem in slovenskem delu severnega Jadrana, do pred dnevi še vedno v obliki kosmičev in trakov, zadnji potopi pa so pokazali, da sluz tvori že večje zavese.

Med tistimi, ki so se s pojavnostjo sluzi najprej srečali, so bili ribiči, ki so vsak dan na morju. Leon Čebulj, poveljnik Delamarisove ribiške barke Delamaris 1, ki s sestrsko barko dvojčico lovi sardele in drugo plavo ribo s tehnologijo povlečne lebdeče mreže, je povedal, da so pred mesecem na prve zametke sluzi naleteli na odrptem morju v mednarodnih vodah, sedaj pa se je preselila v celoten Koprski in Tržaški zaliv. »Na sonarju, ki beleži jato rib in vse kar je v morju pod ribiško ladjo, se na globini med šestimi in 12 metri lepo vidi nepretgana zavesa. Sama gladina morja je kristalno čista toda že pogled s prostim očesom z barke razkriva, da nekaj metrov pod njo lebdi nepretgana sluzasta snov. Ta zelo otežuje delo ribičev, saj se lepljiva snov oprijema in obtežuje mrežo, ne dovoli pretočnosti vode in v takih razmerah se tudi riba drugače obnaša. Prepričan sem, da je v teh dneh prav zaradi sluzi ulov vsaj za 60 odstotkov slabši. Pred dvema letoma je bilo še hujše. Pojav sluzi v juniju nam je požrl kar štiri petine ulova,« je prepričan izkušeni izolski poklicni ribič. Še bolj se nad sluzjo pritožujejo ribiči, ki uproabljajo stoječe mreže. Te so stoječe dobesedno, saj se jih v nekaj urah sluz povsem oprime, ribe pa se seveda izogibajo takih zavesam. Ulov v zadnjih dneh je pičel, lahko bi rekli nikakršen. Tudi športni trnkarji zatrjujejo, da je v zadnjih dneh nemogoče loviti. Državni reprezentant Sandro Valenti nam je zatrdil, da se okoli milimetrskega laksa nabere tudi za prst debela plast sluzi.

Pojava se seveda najbolj bojijo turistični delavci, še posebej če bo sluz priplavala na morsko gladino, kar zna močno pokvariti sezono, saj si bodo ob njeni razbohotenosti počitnikarji raje zbrali druge kraje za oddih in osvežitev.

Ribiči imajo precej dela s spiranjem mrež, ob katere se lepi sluz in odganja ribe V našem delu Jadrana so zadnji razsežnejši pojav sluzi zabeležili leta 2000, večje razsežnosti pa je pojav dosegel še v letih 1997, 1991, 1989 in 1988, pred tem letom pa ga niso »poznali« dobrih štirideset let, od leta 1949. Kot smo že večkrat pisali, gre za povsem naravni pojav, ki nima nobene zveze z onesnaženostjo morja. Nastane v obdobju izrazitega preobilja hrane za mikroskopsko majhne lebdeče alge in bakterije. Morski mikrobi začno izločati snovi, ki delujejo kot lepilo, na katere se zatem vežejo drugi lebdeči delci in organizmi, tako da se vse skupaj začne povezovati v večje podvodne kosmiče, splete, zavese in oblake. Več kot 90 odstotkov sluzi tvori voda, od drugih snovi pa je več kot 70 odstokov sladkorjev, analize pa so pokazale, da v njej ni nobenih snovi, ki bi bile nevarne za človekovo zdravje, kar je sicer slaba tolažbamob ostudnem pogledu na zapacano morje.

Iztok Umer (Foto: Iztok Umer)