PIRANSKE SOLINE 

Redki so kraji v svetu, kjer še vedno pridelujejo morsko sol na tradicionalen način. Evropski svet se tega dobro zaveda in je prav zato pred leti v okviru programa PHARE sprejela mednarodni načrt ALAS (All About Salt – Vse o soli), v katerem sodelujejo štirje evropski kraji: Lesvos (Grčija), Figuera do Foz (Portugalska), Pomorie (Bolgarija) in Piran (Slovenija). 

Cilj projekta je ohranitev in nadaljnji razvoj tradicionalnih oblik pridelave soli in varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine solin. Tokratna letna konferenca ALAS poteka pri nas v Piranu. Prav danes, 17. maja ob 12 uri je bila njena svečana otvoritev, ki so se je med drugim udeležili mag. Robert Turk, prof. Ugo Fonda, podžupan občine Piran in grški predstavnik g. Spiros. Vabiteljica prof. Vojka Štular, piranska županja, ni bila prisotna.

V piranski Mestni galeriji so ob tej priložnosti uradno odprli razstavo »Piranske soline – danes, včeraj, jutri«. Razstavo je pripravila in odprla ga. Zora Žagar, kuratorica piranskega muzeja.

Za udeležence mednarodne konference v Piranu je v teh dneh, v času trajanja konference, poleg ogleda Sečoveljskih solin predviden tudi izlet v Škocjanske jame. Na svetu je po ugotovitvah nedavno izvedene ankete nekaj več kot štirideset muzejev soli; eden od teh je v sečoveljskih solinah, v njem pa je predvsem prikazan starodavni način pridelovanja soli.  

Kako pomemben dogodek za vso Slovenijo je letošnja letna konferenca v zvezi s projektom ALAS v Piranu, pa bo najbolje ponazoril podatek, da je PHARE namenil za ureditev muzejev soli, ki so se priključili programu ALAS, vsoto 1.400.000,00 eurov.  

Res je, da smo Slovenci lahko ponosni na to, da imamo med drugimi naravnimi vrednotami tudi soline. In to kakšne! Soline, ki jim žal grozi, da bodo zaradi takšnih in drugačnih razlogov počasi propadle. Pa menda ne zato, ker bi komu od tistih, ki so vse do nedavnega bili zanje odgovorni, manjkal kanček soli? 

V zadnjem času se vse bolj kaže potreba, da bi muzeji soli sodelovali med sabo.  

Grški predstavnik z otoka Lesvos (Lesbos) izroča državnemu podsekretarju Ministrstva za okolje in prostor monografijo otoka in mesta Lesvos, v katerem je potekala prva letna konferenca za projekt ALAS.  

Spacalove soline: vedno so bili piranske, predvsem pa njegove in vedno so pripadale temu delu Istrske zemlje. Vsa čast Mobitelu, ki bo od kar je postal lastnik skrbel zanje, tako je bilo tudi z njegove strani javno izraženo.  

Srebrno priznanje konzorciju piranskih solin na svetovni razstavi leta 1878.  

Avtorju vseh panojev in fotografij na razstavi se zahvaljujem, ker mi je dovolil njihovo objavo na Internetu, na portalu www.slovensko-morje.net

Avtor teksta in priloženih fotografij:Roby - Robert Rožaj

Zelo sem Vam hvaležen, g. Mladen, ker ste si vzeli zame tri minute časa, tak je bil najin dogovor, ker potem ni trajal tri minute, ampak ste si zame in naš Piran vzeli veliko časa. Hvala Vam.

Rekel sem Vam, da me srce boli, ko gledam kaj se s Piranom godi. Piran postaja vedno bolj mrtvo mesto, Piran počasi umira že kar nekaj časa.

Rekel sem Vam tudi, da je za Piran preprosto domače kmečko zdravilo, ki pa ni ravno domače, saj to ni na mojem zelniku zraslo. Videl sem veliko sveta in to zdravilo uporablja cel svet. Prepričan pa sem, da ta cel svet ni ravno najbolj neumen in misli z glavo, kadar je z glavo treba misliti. Mi premalo mislimo!

1.     V Piranu je treba popolnoma sprostiti promet (brez vsakih omejitev prometa).

·         Na dolgo in široko sem Vam obrazložil zakaj to trdim. Vsa velika svetovna mesta, od Dunaja do New Yorka, imajo sproščen promet, razen v strogo omejenih zgodovinsko pomembnih mestih. O tem je bilo v medijih objavljenih veliko strani in zato podrtih veliko dreves.

·         Cel svet, posebej pa še Evropa ukinja meje, mi pa meje postavljamo na vhod v mesta, kar verjetno ne drži samo za Piran.

·         To Vam nisem povedal, vendar Vam zaradi lažjega razumevanja, opišem dogodek pri katerem sem bil prisoten. Tujec z nemško registracijo se je pripeljal v Piran, in poglej vraga, skozi avto je pomolil potne liste. To se je zgodilo, ko je rampa – bariera stala še na prejšnjem mestu pri vhodu v Piran. Prav slabo sem se počutil!

2.   Pri sproščene prometu mora biti vsako parkiranje prepovedano, razen na za to določenih mestih, med katere ne more spadati Tartinijev trg in Obala v Piranu. Dovoljeno je le ustavljanje za dovoz in odvoz oseb in blaga.

·         Za nedovoljeno parkiranje pa stroge kazni (v Ameriki je to 100$ v Evropi pa 100 €) in odvoz vozila.

3.      Vsem stanovalcem in obiskovalcem Pirana je zaradi tega potrebno urediti in zagotoviti primerno ceno za parkirni prostor, vendar ne na način kot to znajo in hočejo piranski možje.

·         Gospod Mladen, povedal sem Vam, kaj rabi človek za življenje?!

a.     Zrak (6 minut)

b.     Vodo (1 mesec)

c.      PROSTOR (? ? ?) prostor nam daje dom, polje in vse naravne dobrine. 

V Piranu so element tretje točke popolnoma izničili in našim potomcem zapustili zelo žalostno dediščino, kar nam Slovencem ne more biti v ponos. Primer tega so danes obravnavane  Piranske soline.

Piranski možje se trudijo odkriti Ameriko, ki je že zdavnaj odkrita in pri tem delajo nacionalno škodo ter se igrajo z našo kulturno in naravno dediščino.

 4.      V Piranu nameravajo graditi in s tem ponovno uničiti dragoceni obalni in slovenski prostor. 

•   Edina trajna rešitev za Piran z neomejeno možnostjo parkiranih površin je garažna hiša pod zemljo, za kar so že izdelani idejni projekti že davno od tega, vendar so bili interesi drugačni. Prvi tak projekt je napravil študent na Fakulteti za arhitekturo in je celo prejel Plečnikovo nagrado že pred mnogimi leti.

Na dolgo in široko sem Vam razložil, in s tem ste se tudi strinjali, da imamo prostora več pod zemljo kot na njej.

Ne zamerite, gospod Mladen, ker sem Vam rekel, da upam, da teh mojih navrženih idej (o katerih pa že kar dolgo razmišljam) ne boste prodali za svoje.

Na začetku najinega razgovora ste me vprašali kdo sem in kaj delam. Povedala sem Vam, da sem upokojen in da delam tisto, zaradi česar me srce boli in kar mi srce veli. Rekli ste mi, da imam veliko prednosti v tem, da sem svoboden človek.

Res je imate prav. Zavedam se te moje prednosti, vendar je želim koristiti za pozitivne stvari. Če sem v zmoti, mi oprostite za zgubljeni čas. 

Hvala Vam za dragoceni čas, ki ste mi ga naklonili v najinem razgovoru.  

LP   Robert Rožaj 

PS: Prosim prelistajte – posrfajte malo po www.slovensko-morje.net