Piranski zaliv

MEJA V PIRANSKEM ZALIVU

Pozdravljeni!
Upam, da je e-mail pravi, namreč strani Slovensko morje. Pri Dnevniku smo postavili naš novi dosje, ki je zagotovo zanimiv za vašo spletno stran, namreč dosje o meji v Piranskem zalivu, na naslovu http://www.dnevnik.si/meja/. Če je povezava morda zanimiva bi nas veselilo, da jo uvrstite na vašo stran, saj se neposredno nanaša tudi na vašo vsebino.
Lep pozdrav,

Brane Šalamon
odg.urednik spletnih izdaj in dokumentacije Dnevnika

DEJSTVA V ZVEZI NADZOROM PIRANSKEGA ZALIVA

· V nekdanji skupni državi SFRJ je območje celotnega Piranskega zaliva nadzorovala takratna slovenska milica.

· Osnova za policijski nadzor in ravnanje na tem območju je Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki je začela veljati s 25. junijem 1991, ko jo je sprejel Državni zbor Republike Slovenije. V njej je zapisano, da so "državne meje Republike Slovenije mednarodno priznane državne meje dosedanje SFRJ z Republiko Avstrijo, z Republiko Italijo in Republiko Madžarsko v delu, v katerem te države mejijo na Republiko Slovenijo, ter meja med Republiko Slovenijo in republiko Hrvaško v okviru dosedanje SFRJ." V primeru pojava varnostnih dogodkov v Piranskem zalivu slovenska policija ukrepa skladno z določili Zakona o policiji, Zakona o nadzoru državne meje in podzakonskih aktov, ki so izdani na podlagi zakonov.

· Po osamosvojitvi in razglasitvi državnosti Republike Slovenije sta slovenska in hrvaška policija upoštevali uveljavljeno prakso o izvajanju policijskih dejavnosti v območju policijskega nadzora (ki zajema celoten Piranski zaliv) in v območju policijskega ukrepanja (ki zajema 300 metrski pas oziroma 0,15 navtične milje do obale Savudrijskega rta).

· V prvih letih po razglasitvi državnosti Slovenije in Hrvaške sta obe strani večinoma dogovor upoštevali. V zadnjih treh letih pa se število incidentov v zalivu povečuje. Leta 2000 so bili štirje (4), leta 2001 jih je bilo dvanajst (12), do 15.avgusta 2002 pa kar petindvajset (25). Kot incident se šteje vplutje plovil v območje ukrepanja.

· Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije si je vedno prizadevalo, da bi se izogibali mejnim incidentom. Tako sta 12. junija letos v Rogaški Slatini, na že tradicionalnem sestanku ministrov za notranje zadeve Republike Slovenije in Republike Hrvaške pred začetkom turistične sezone, slovenski minister dr. Rado Bohinc in hrvaški minister Šime Lučin podpisala skupno izjavo, v kateri sta med drugim poudarila skupni interes, da se policisti obeh držav izogibajo incidentnim situacijam, predvsem na območjih, kjer državna meja še ni določena. Ob tem sta soglašala, da se tudi v prihodnje vsa odprta vprašanja rešujejo strpno in v duhu prijateljskega medsebojnega sodelovanja.

· Minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc je v zvezi s Piranskim zalivom letos policiji izdal usmeritve. Nanašajo se na ukrepanje policije v Piranskem zalivu in v njih minister med drugim naroča policiji, naj nadaljuje z aktivnim sodelovanjem s predstavniki policije Republike Hrvaške z namenom izvajanja dogovornega in strpnega reševanja varnostnih problemov v Piranskem zalivu. V primeru pojava varnostnih dogodkov pa jih usmerja na spoštovanje prej omenjenih zakonov in podzakonskih aktov. Policiji je tudi naročil, da tudi v prihodnje sodeluje z drugimi organi in organizacijami v Republiki Sloveniji, ki so zadolženi za izvajanje varnostnih in ostalih dejavnosti v Piranskem zalivu. O vseh zaznanih incidentnih situacijah Policija redno poroča Ministrstvu za notranje zadeve in Ministrstvu za zunanje zadeve. VIR:MNZ

Že od nekdaj slovenski nadzor

Notranji minister Rado Bohinc na srečanju s koprskimi policisti in župani treh obalnih občin – V Izoli posvet ribičev z državnima sekretarjema

Koper, 23.08.2002 – "Slovenska policija nadzira Piranski zaliv že od samega začetka. Zaliv in mejo z Italijo je nadzirala ves čas tudi v času prejšnje države. Takšno je bilo stanje pred osamosvojitvijo, med njo in po njej. Zato smo hrvaški državi predlagali, da se do dokončne razmejitve vzdrži intervencij na tem območju." To je včeraj novinarjem v Kopru povedal notranji minister Rado Bohinc, ki se je sestal s predstavniki Policijske uprave Koper.

Skupaj z Markom Pogorevcem, direktorjem generalne policijske uprave, so govorili o usmeritvah ministrstva za ukrepanje policije v Piranskem zalivu, izdane 6. junija 2002, pa tudi o usmeritvah, ki jih je dalo policijsko vodstvo enotam in ki zelo podrobno določajo ravnanje policije pri nadzoru zaliva. O istem vprašanju se je minister pozneje pogovarjal tudi z županom in županjama treh obalnih občin.

Natančne usmeritve za policijsko ravnanje in nadzor temeljijo na temeljni ustavni listini, ki upošteva meje in stanje med Slovenijo in Hrvaško na dan 25. junija 1991. Dejstvo, da je takšen nadzor slovenska policija izvajala že desetletja prej, pa je ena od zgodovinskih okoliščin, na katere se sklicuje slovenska država, ko upošteva tudi drugi odstavek 15. člena konvencije o mednarodnem pomorskem pravu (Unclos).

Rado Bohinc je pojasnil manj znano dejstvo, da slovenska policija na morju v resnici loči dve črti. Prva je črta policijskega nadzora, ki obsega nadzor celotnega Piranskega zaliva (do kopnega na savudrijski obali). Druga pa je črta ukrepanja, ki sega 0,15 navtične milje (približno 300 metrov) od savudrijske obale. Črta ukrepanja pomeni, da vsako vplutje plovil v to območje pomeni incident. V zadnjih treh letih se število incidentov v zalivu strmo vzpenja. Leta 2000 so bili štirje, leta 2001 jih je bilo 12, do 15. avgusta letos pa jih je bilo 25. Večina je bilo policijskih incidentov, eden pa je bil postavitev novega školjčišča.

Minister Bohinc je opozoril na skupno izjavo obeh notranjih ministrov, ki se je nanašala tudi na izogibanje policijskim incidentom. "Slovenska stran je ta dogovor upoštevala, saj policijskih incidentov ni sprožala. Veseli me, da vsaj po 15. avgustu ni več policijskih incidentov v zalivu," je dejal slovenski notranji minister in izrazil upanje, da je policijski dogovor o turistični plovbi v Piranskem zalivu lahko vzorec za prehodno urejanje tudi drugih vprašanj. Policijski upravi iz Kopra in Pulja imata redne stike in razrešujeta probleme v konstruktivnem, prijateljskem duhu. "Takšnemu sodelovanju se lahko zahvalimo, da se iz teh incidentov ni izrodilo nekaj, česar si ne bi nihče želel," je poudaril Bohinc.

Na posebno vprašanje, ali je obstajal kakšen dokument, ki bi iz jugoslovanskih časov potrjeval policijski dogovor o nadzoru Piranskega zaliva in italijanske meje na morju, je Bohinc odgovoril, da takega dokumenta v arhivih MNZ niso našli, vendar je dolgoletna (zgodovinska) praksa očitna in dokazljiva.

Popoldne so se predstavniki slovenskih ribičev v Izoli sestali z državnima sekretarjema z ministrstva za kmetijstvo, lovstvo in ribištvo Jožetom Strletom in Francem Potočnikom, da bi se dogovorili o nekaterih spornih vprašanjih ribiškega dela obmejnega sporazuma s Hrvaško. Potočnik je pojasnil, da so se na zadnjem usklajevalnem sestanku s hrvaškimi predstavniki v podkomisiji za ribištvo dogovorili o izdaji dovolilnic in načinu nadzora dovoljenih količin rib. Hrvaška bo izdala ustrezno število dovolilnic za vse slovenske ribiče (uradno je teh, ki poklicno živijo od ribištva, 107, s popoldansko obrtjo pa se jih ukvarja še 65), Slovenija pa 140 za hrvaške ribiče.

S piransko upravno enoto se bodo dogovorili, kako bodo delili pravico do ribolova po sopsu. Dogovorili so se tudi, da ribičem ne bo treba kazati ulova v pristaniščih, ampak bodo morali voditi dnevnik in vanj zapisati ulovljeno količino, ki jo bodo lahko zahtevali inšpektorji ene ali druge države ob zaustavitvi čolna na morju. Potočnik je menil, da bi bil dogovor o ribiškem delu obmejnega sporazuma lahko sprejet in potrjen v obeh državah pred 1. oktobrom.

Več slovenskih ribičev je izjavilo, da jih sploh ne zanima ribolov do Vrsarja in da je tudi omejena količina rib za lov s pridneno, globinsko kočo zelo majhna. Dvajset slovenskih kočarjev sme v enem letu uloviti vsega 50 ton. To pomeni, da odpade na enega komaj 2,5 tone rib. "To je premalo, da bi bilo vredno izgubljati besede," so nam dejali ribiči. Veliko bolj jih zanima, kakšne težave bodo imeli pri vsakodnevnem ribolovu na območju, na katerem so zmeraj ribarili. "Pripravljeni smo podpreti kompromis, ki bi dovoljeval ribolov hrvaškim ribičem v zdaj spornem trikotniku, kjer so vedno metali mreže tudi domačini iz Savudrije," smo slišali od nekaterih ribičev.

Boris Šuligoj

Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in hrvaški premier Ivica Račan v daljšem telefonskem pogovoru

Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in hrvaški predsednik vlade Ivica Račan sta se v enournem telefonskem razgovoru pogovarjala o aktualnih vprašanjih, tudi o vprašanju incidentov v Piranskem zalivu. Ocenila sta, da incidenti ne koristijo niti eni niti drugi državi, zato se jim bosta v prihodnje obe strani poskušali izogniti, da se situacija umiri in se nadaljuje dialog o odprtih vprašanjih med državama. Menila sta, da je sporno vprašanje ribištva potrebno rešiti v okviru maloobmejnega sporazuma (SOPS), pogovore pa nadaljevati dokler se ne najde ustrezna rešitev.

Slovenski in hrvaški premier sta v današnjem telefonskem pogovoru ocenila, da so kakršnakoli zaostrovanja nesmiselna, državi pa morata še naprej razvijati dobrososedske in prijateljske odnose. Dogovorila sta se tudi, da bosta dialog kmalu nadaljevala.

Piran, 14.08.2002 V PIRANSKEM ZALIVU SE PONAVLJA ZGODBA PREJŠNJIH DNI

Danes se je na gradu Mokrice začelo srečanje sopredsedujočih mešane komisije za izvajanje maloobmejnega sporazuma (SOPS) med Slovenijo in Hrvaško. V Piranskem zalivu pa se ponavlja zgodba prejšnjih dni. V morju na območju nadzora slovenske policije ribarita dve slovenski ribiški barki (Palamida in Pirat), kateri sta iz piranskega mandrača izpluli drevi ob 06.40 uri ju spremljata tako slovenski kot hrvaški patruljni čoln.

Slomorje