|
Podjetje HIDRO iz Kopra
se spreneveda
Del sistema obalne
oceanografske postaje Piran, je tudi oceanografska boja,
ki jo je podjetje SIRIO iz Kopra 27. julija odpeljalo
izpred piranske Punte v Luko Koper na remont in
nadgradnjo. Pravkar se na bojo nameščajo novi merilni
instrumenti in testira se nova programska oprema, ki je
tokrat proizvod domače pameti, kar sploh ni zanemarljivo.
Čeprav delo napreduje neprekinjeno, so se pojavili skoraj
nepremostljivi problemi financiranja oceanografske boje.
Podjetje Hidro iz Kopra namreč že nekaj mesecev zadržuje
denarna sredstva v višini 2,5 miljona sit, ki so
namenjena vzdrževanju boje in bi jih po pogodbi moralo
nakazati podjetju SIRIO, že maja meseca. Podjetje SIRIO
d.o.o. je edino slovensko podjetje, ki izdeluje
svetilnike, boje in sorodne naprave in svoje delo
opravlja, vsaj po odzivu slovenskih in tujih strank,
profesionalno. V glavnem vodstvo Hidra namerno zadržuje
denar, ki ni njegova last in si prilašča nelegalen zaslužek
od obresti, ki niso zanemarljive. Če Hidro ne bo v
kratkem nakazal sredstev upravičencu le teh, bo boja,
namesto, da bi bila zasidrana pred piransko Punto, ostala
kar v Luki Koper. V tem primeru bodo padli v vodo
mednarodni znanstveni projekti kot je naprimer CBC Phare
projekt. Zadeva je precej bolj kompleksna, kot izgleda na
prvi pogled.
Naše državne in lokalne oblasti pa nič ne ukrenejo, kot
da smo Slovenci le del pod Alpske državice. Vse svoje moči
skoncentrirajo le o pleteničenju o meji na morju. Torej
smo sredozemska država, ali nismo? Če smo, potem
izgleda, da naša politična oblast ne želi, da bi bila
Slovenija tudi obmorska država.
Le malo dobre volje je potrebno da bodo podatki z edine
oceanografske boje ki jo Slovenci premoremo spet dostopni
online na spletnih straneh.
Ob tej priliki bi apeliral na g. Bavčarja, ki je pred
kratkim sedel za krmilo paradnega obalnega podjetja Istra-benz,
da s kakšnim praktičnim majhnim korakom nakaže, da ni
le dober politik in gospodarsvenik, ampak, da je s
prihodom na Obalo postal tudi on "Morjak". Namreč
problemi v zvezi z znanstvenim raziskovanjem na morju niso
le krajevnega značaja, temveč so problem vseh Slovencev.
Naprimer tako kot je v športu Planica na Gorenjskem prob.
Stanko Ivančič hister
|
|
Regionalno
sodelovanje Observatorij severnega Jadrana
Ko ležite v senci pod
figo, ali če ste malo bolj "zavedni" Slovenci
verjetno kar pod lipo in vam pot teče po telesu v
potokih, se vam verjetno v misli prikrade želja po osvežitvi
v morskih valovih. Kaj pa če morje "cveti", kot
pred leti in boste iz vode prišli oblepljeni s sluzasto
oblogo. Koga bi vprašali po zdravstvenem stanju morja, da
se ne bi po nepotrebnem cijazili v razbeljenem avtu tja do
najbližje plaže na morski obali? Nič lažjega, če
seveda imate dostop do svetovnega spleta. Na spletnih
straneh Morske biološke postaje Piran
(http://www.msp.nib.si/
) se je pričel v praksi izvajati projekt Regionalnega
sodelovanja – Observatorij severnega Jadrana, kjer
biologi in drugi poznavalci morja ažurno obveščajo
javnost o stanju morja v severnem Jadranu in ne samo o našem
koščku morja. Zaposleni na MBP Piran skupaj z
italijanskimi in hrvaškimi sodelavci izmenjajo podatke in
objavijo skupno sporočilo za javnost. Zadnje sporočilo
ki je bilo objavljeno pred kratkim ni ravno obetavno,
namreč v obalnem pasu med italijansko regijo Marche in
Furlanijo Julijsko krajino, z izjemo obale Veneta, so bili
opaženi posamezni manjši agregati bičkarjev morskih
iskrnic (Noctiluca). Ponekod v obalnem pasu je bilo poleg
tega opaženo tudi pojavljanje površinskih pen, katerih
vir je cvetenje mikroskopske alge iz skupine zelenih alg (Chlorophyceae).
V Tržaškem zalivu in vzdolž obale Veneta so bile opažene
meduze iz vrst Rhizostoma pulmo (morski klobuk) in
Chrysaora hysoscella (kompasna meduza), katerih ožig je
skoraj nezaznaven. Obenem, pa je prozornost morja
nadpovprečno dobra za ta sezonski čas. Če želite
izvedeti več na to temo, potem si oglejte spletne strani
na naslednjem naslovu http://projects.msp.nib.si/osj/
. Redni obiskovalci spletnih strani Obalne oceanografske
postaje Piran bodo v mesecu juliju pogrešali podatke z
oceanografske boje pred piransko Punto. Prijavljenih
uporabnikov podatkov o smeri in hitrosti vetra, morskih
tokovih na različnih globinah, temperaturi zraka,
temperaturi na morskem dnu, plimi in oseki in še marsičem,
je nekaj sto in tistih neprijavljenih veliko več. Namreč
oceanografska boja je bila prepeljana v koprsko luko, kjer
bo podjetje Sirio d.o.o. opravilo temeljita vzdrževalna
dela in nadgradnjo z novimi napravami in programsko
opremo, ki bo tokrat izključno plod domače pameti. Tako
bo mogoče v začetku avgusta, ko bo boja spet usidrana
pred piransko Punto na spletu v živo opazovati precej več
podatkov kot doslej. Če vas nič od naštetega ne zanima,
potem si oglejte spletne strani življenjske pestrosti,
prav tako predstavljene med projekti MBP, kjer boste
izvedeli katere morske živali in rastline živijo v našem
morju.
Kakorkoli že, nekaj se premika in splet tudi na
Primorskem ni več le domena spretnih hackerjev in
brezobzirnih trgovcev, ampak postaja tudi zelo uporaben
vir koristnih informacij, ki jih je kjerkoli drugje skoraj
nemogoče, ali pa zelo težko najti.
Fot in tekst:Stanko
Ivančič - HisTer
|
|
|

|
|
Observatorij
za severni Jadran |
|
|
|
OCEANOGRAFSKA
BOJA PIRAN |
|
TIP
|
DATUM
|
NASLOV
|
AVTOR
|
|
|
oktober
2001
|
Obalna
oceanografska postaja Piran kot del sistema varne
obalne plovbe. (diplomska naloga)
|
|
|
|
april
2002
|
Kalibracija
senzorjev temperature in prevodnosti na CTD sondi v
Saclant centru.
|
|
|
|
april
2002
|
Roža
vetrov v južni polovici Tržaškega zaliva |
|
|
|
april
2002
|
Statična
in dinamična korekcija vetra merjenega s pomočjo 3D
akustičnega anemometra na oceanografski boji |
|
|
|
april
2002
|
Korekcija
navidezne hitrosti vetra na oceanografski boji.
|
|
|
|
junij
2002
|
Kontrola
kvalitete podatkov za Oceanografsko bojo. |
|
|
|
april
2002
|
Dogovor
o kontroli kvalitete podatkov |
|
|
|
|
|
|

|
| SODELUJTE V RAZISKOVANJU MORJA! |
| Išče se: |
|
|
| Nekateri morski organizmi v
Jadranskem morju so zelo redki. Drugi, kakor tropske alge kaulerpi,
z svojim razvojem značilno vplivajo na naravne organizme. Njihova
najdba je zanimljiva tako iz znanstvenih kakor tudi iz zaščitnih
razlogov. Pomagajte nam pri njihovem spremljanju. |
|
| V kolikor najdete
katerega od teh organizmov, nam sporočite.V vsakem slučaju
vzamite delček organizma. Dajte ga med časopisni papir in ga pošljite
na naš naslov. Napišite kje in kdaj ste ga našli ter pripišite
svoj naslov tako, da bomo z vami lahko vspostavili kontakt. |
| Pokličite nas po
telefonu. |
|
|
Laboratorij za BENTOS
Institut za oceanografiju i ribarstvo
Šet. I. Meštrovića 63 21000 SPLIT |
Tel: 021 358 688
Fax: 021 358 650
e-mail:caulerpa@izor.hr |
Moby dežurnog
fitobentoničara:
Ante Žuljević
091 5356629 |
|