Oceanografska
boja kot nepogrešljiv vir podatkov
Vključitev v sredozemsko mrežo
Piran– Prav kmalu bi se lahko zgodilo, da bi v javnih občilih poleg
običajnih vremenskih podatkov agencije za okolje redno objavljali tudi
podatke oceanografske bojeMorske biološke postaje
Nacionalnega inštituta
za biologijo. Vse podatke sicer že objavljajo na spletni strani,
todaMorska biološka postaja (NIB) se resno dogovarja z agencijo za okolje
(pogodba o tem je že pripravljena) o izmenjavi podatkov. "To se bo
zgodilo prav kmalu," je na svoji petkovi predstavitvi delovanja
piranske oceanografske postaje povedal dr. Vlado Malačič. Verjetno ne bo
dolgo, ko bodo njene podatke objavljala tudi druga javna občila (podobno
kot vremenske napovedi).
Oceanografsko bojo so junija vzeli iz morja, jo obnovili in dodali nekaj
novih merilnih naprav, od oktobra pa spet redno meri vrsto zanimivih
podatkov. "Dodali smo nov elektronski krmilni sistem, dve sondi za
merjenje temperature in slanosti na globini dveh metrov in tik nad dnom.
Dodali smo merilec za temperaturo in vlago v zraku in elektronski kompas,
ki meri tudi naklone boje. Zdaj merimo tudi zibanje boje, saj skušamo to
zibanje upoštevati pri korekcijah meritev vetra. Poleg temperatur,
slanosti, zibanja, vlažnosti in temperature zraka nad morjem merimo še
smer in jakost vetrov in tokove na 20 globinah," je povedal dr. Malačič
.
Boja, ki je 2,3 kilometra od piranske Punte, je vrisana tudi v najnovejših
hrvaških pomorskih kartah in Vlado Malačič upa, da je ladje ne bodo več
"povozile", kot so jo pred časom. Prav stalni video nadzor je
pripomogel, da so koprski pomorski inšpektorji kmalu odkrili ladjo, ki je
povzročila škodo in so njeni lastniki za popravilo čez nekaj mesecev
plačali štiri milijone tolarjev odškodnine (boja je zavarovana za 20
milijonov tolarjev, toda vredna je vsaj sto tisoč evrov, pravi Malačič).
Obnova boje je bila sestavni del čezmejnega projekta Phare (ki so ga
sklenili konec oktobra), za katerega so zbrali 86 tisoč evrov (od EU in
nacionalne komisije za Unesco).
Namen projekt je bil spodbuditi povezovanje z tržaškim Observatorijem za
eksperimentalno geofiziko. To sodelovanje pomeni hkrati zametek vključevanja
piranske oceanografske postaje v mrežo oceanografskih postaj celotnega
Sredozemlja.
"Tržaški zaliv je odvisen od dogajanja v celotnem Jadranskem morju.
Moramo vedeti, kaj se tam dogaja. Če hočemo od drugih dobiti podatke in
njihovo znanje, moramo v zameno drugim posredovati naše podatke,"
pravi Vlado Malačič, ki mu je uspelo v zadnjih letih postaviti temelje
za nepogrešljivo bazo podatkov o razmerah v slovenskem morju.
Vsak dan te podatke potrebujejo pomorščaki, ribiči, navtični turisti,
jadralci, deskarji ter drugi ljubitelji in gospodarji morja. Ti podatki so
izjemno dragoceni pri vseh oblikah reševanja na morju in pri
zagotavljanju varne plovbe. Tako so jih nujno potrebovali pri poletnem reševanju
12-tih izgubljenih kadetov na majhnem splavu.
Prav tako nujni bi bili tudi v primeru razlitja nafte, saj še zdaj vse
premalo vedo, kako muhasto in nepredvidljivo se gibljejo morski tokovi v
Tržaškem zalivu.
Boris Šuligoj
|
|
