Potapljaške lokacije:

PIRANSKA PUNTA  

Tekst in fotografija: Andrej Voje

Foto: M.C. Slovensko morje

Dodano: 23.5.2003

Vir: Revija Potapljač 

Greben ob rtu Svete Madone v Piranu, bolj znan tudi kot Punta, je pod vodno gladino verjetno najbolj raznovrsten in najbolj zanimiv del slovenske obale. Ker se potapljam in pod vodno gladino fotografiram že kar nekaj let, sem se odločil, da končno raziščem tudi ta košček slovenskega podvodnega sveta. Do sedaj je to področje pri meni predstavljalo sivo liso, ki sem jo lasnsko poletje prekril s svojimi doživetji pod vodno gladino. 

Lokacija je lahko dostopna z avtom. V poletnih mesecih se zapornica pri gostilni »Pri Pavletu« zaklene ob devetih dopoldan, zato je potrebno biti zgoden, avto pa lahko potem parkiramo izven mestnega jedra, najbolje v bližini obzidja. Ko se zvečer vračamo domov, nam pri potapljaškem centru v bližini vedno prijazno posodijo voziček, da opreme ni potrebno nositi do zapornice. Tu je tudi možno napolniti jeklenke in si izposoditi opremo. V poletnih mesecih je ob promenadi veliko možnosti, da med dvema potopoma pojemo okusno hrano in pijačo. Seveda brez alkohola! 

Potapljanje na tej lokaciji ni zahtevno, zato je primerno tudi za potapljače z manj izkušnjami. V vodo vstopimo preko stopnic s pomola. Skakanje v vodo ni priporočljivo, saj je voda plitva. Plavamo nad dnom naravnost proti odprtemu morju, po nekaj minutah pa se greben spusti. Lahko zavijemo desno, vendar je tu greben precej kratek in tudi bolj plitek, za en potop vsekakor premajhno področje. Lahko pa si ta del grebena ogledamo na koncu potopa, če imamo v jeklenki še dovolj zraka. Ko dosežemo greben, se ponavadi torej spustimo do globine 15 metrov in se potapljamo vzdolž grebena, ki je na naši levi strani. Maksimalna globina je med 15 in 18 metri, odvisno kako daleč se od grebena oddaljimo. Predaleč proti odprtemu morju pa ni priporočljivo plavati, saj je vidljivost lahko slabša in potem se utegne pojaviti problem, kako najti pravo smer proti grebenu. Dvig na površino je tu zelo tvegan, saj je z vodne gladine pogosto slišati hrup motornih čolnov. 

Greben je poln življenja. Glavači in babice, jate črnikov, fratrcev, salp in druge srebrnine se podijo okoli potapljačev. Posebej neustrašni so knezi, ki so včasih že kar vsiljivi. Tudi golih polžev je precej. Prevladujejo pa predvsem raki, ki jih je na tem mestu res veliko. O njihovi razširjenosti pričajo številne klešče na morskem dnu. V pesku izurjeno oko opazi tudi morskega lista, včasih pa se komaj opazno približa tudi kakšna sipa. Potrebno je biti zelo oprezen, saj so sipe zelo plašne in se jim je zelo težko približati. Med potopi sem pogosto opazil kavale. Po približno pol ure potopa se dno začne počasi dvigovati, greben je vse manjši, dno pa je vse bolj poraščeno z rumeni žveplenastimi spužvami. Tu je vredno biti bolj pozoren. Morda se poleg ene izmed žveplenjač skriva rumen morski konjiček. Je izredno težko prepoznaven, najde ga le izurjeno oko. Ko priplavate do kanalizacijske cevi, je smiselno obrniti in se vzdolž grebena vrniti proti pomolu. Od cevi naprej se nahaja večinoma nasuto kamenje. 

Lokacija je primerna tudi za nočni potop. Greben se pokaže v drugi podobi. Ribe večinoma počivajo v večjih in manjših luknjah. Žametna rakovica, prekrita z oranžnim plaščarjem, pisani skakač, kosmelj in različni samotarčki so druščina različnim rakom, ki so ponoči zelo aktivni in iščejo svoje žrtve. Pri njihovem iskanju jih za nekaj trenutkov zmoti svetloba moje svetilke in bliskavice. Ko je portretiranje končano, nadaljujemo vsak svojo pot v iskanju novih žrtev. Med tolikimi vrstami rakov pa ne manjka niti najbolj zaželena trofeja za na krožnik ali za v vitrino. Kar verjeti nisem mogel svojim očem, ko sem v eni izmed lukenj naletel na jastoga. Zaradi svojih specifičnih klešč je prepoznaven že na daleč. Medtem, ko veliko potapljačev otožno pripoveduje, da jastoga le še redko srečaš v Jadranskem morju celo na večjih globinah, se tu na borih 10 metrih globine pase kar nekaj teh rakov. Ta večer sem naletel na tri. 

Po prihodu iz vode boste verjetno deležni vsesplošnega občudovanja mimoidočih turistov, ki se ne bodo mogli načuditi temu, kaj vas sredi noči žene v vodo.