Letalonosilka v koprskem zalivu

"USS GEORGE WASHINGTON"

Koper, 28.10.2002 Včeraj dopoldne je nekaj po 10. uri v koprski zaliv priplula ena od največjih ameriških letalonosilk, 333 metrov dolga, 63 metrov široka in 74 metrov visoka USS George Washington. V Koprskem zalivu bo plavajoča velikanka, s katero je v Koper priplulo 6200 mornarjev in častnikov, do 1. novembra.

To je že druga letalonosilka, katera je priplula v koprski zaliv. Pred petimi leti je bila že John F. Kendy. Washington ima na svojem krovu 72 vojaških letal in šest helikopterjev, štiri med njimi so jurišni, dva pa izvidniška. Za primerjavo od John F. Kennedya ima na krovu 600 mož več.  Poganjata jo dva jedrska reaktorja  s katerima doseže približno hitrost 60 km/h. Ladja je bila izdelana pred 12. leti, izdelana pa je iz 60.000 ton jekla.

Obisk na tokratni mrcini ne bo mogoč. Bo pa s starega koprskega pomola med 11 in 16.30 uro proti njej vozil in jo obkrožil Kompasov katamaran Prince of Venice, ki na svoj krov lahko sprejme 330 potnikov. Cena ogleda z trideset minutno vožnjo vas bo stala 1000 tolarjev, za otroke do štirih let pa bo vožnja zastonj.

Koper, 28.10.2002

Foto in tekst: M.C. - Slomorje

Ameriška letalonosilka George Washington je po štirih dneh bivanja v Kopru v petek izplula iz slovenskih voda

Ponosna mladina z nevarnimi igračkami

Letalonosilka George Washington je glavna in poveljniška ladja bojne skupine z istim imenom, v kateri ob njej plujejo še dve križarki, štiri rušilci in fregata. Ko sodelujejo na vaji ali v bojni operaciji, vedno plujejo skupaj, med 'počitkom' pa se lahko razkropijo. Ostale ladje bojne skupine naj bi se v minulih dneh zadrževale ob hrvaški obali, ena od njih pa je najverjetneje letalonosilko budno pazila v mednarodnih vodah nedaleč od Koprskega zaliva. Ladji in bojni skupini poveljuje Joseph A. Sestak, 51-letni kontraadmiral iz Springfielda, ki je po priimku sodeč slovanske krvi, morda celo slovenske. Priimek Šestak namreč poznamo tudi pri nas, prav gotovo pa na sončni strani Alp živi tudi kakšen Jože s takim priimkom.

Ob obisku so nam najprej razkazali vzletno palubo, kjer je bilo 'parkiranih' približno 40 letal in nekaj helikopterjev. Sicer pa je letalonosilka v Koper pripeljala skupno 70 letal in 5 helikopterjev. Med njimi je bilo največ lovcev F 18-hornet, nekaj manj lovcev F 14-tomcat, pet oskrbovalnih letal EA-6B, nekaj drugih letal in dva izvidniška letala, za katera pa nam je častnik v navigacijski kabini priznal, da sta skoraj vedno pokvarjena. Eno samo letalo F 18 stane 38 milijonov dolarjev, na krovu letalonosilke pa jih je kar 36.

Letala vzletajo s pomočjo štirih katapultov, ki jih dobesedno izstrelijo z vzletne palube, tako da v nekaj sekundah dosežejo hitrost več kot 300 km/h, kar zadostuje za varen vzlet. Še težji od vzleta pa je pristanek letal. V trenutku, ko se letala s kolesi dotaknejo palube, še vedno letijo s hitrostjo več kot 250 km/h, zato imajo na voljo štiri jeklene vrvi, za katere se zataknejo s posebnim kavljem, tako da jih vrv dobesedno ustavi. "Enega za drugim tako pošljemo v zrak tudi do 30 letal, kar pomeni tudi sto letal na dan. Vzletna steza morda izgleda res velika, vendar postane pogosto premajhna," nam je povedal častnik navigator.
 

Kot sta povedala Valter Rušnjak in Zmago Černelič s pomorske agencije Nordadria, ki je skupaj s podjetjem Meridiana oskrbovala letalonosilko, so Američane dnevno oskrbovali z okoli 300 kilogrami kruha, prav toliko kilogrami solate, vsak dan so jim dostavili 50 do 60 tort, prodali so jim tudi 4000 pollitrskih plastenk naravne mineralne vode in nekaj tisoč stekleničk Fructalovih sokov. "Večino hrane in pijače jim iz njihovih oskrbovalnih baz po Evropi pripeljejo s helikopterji, pri nas pa so želeli poskusiti predvsem naše izdelke," je pojasnil Černelič. V šotorih, ki so jih za ameriške goste postavili v ograjenem prostoru v pristanišču ob koprski marini, so lahko kupovali tudi cigarete, sladkarije, pivo. Ker alkohola niso smeli nositi na ladjo, so se v šotorih spravili tudi nad našo žlahtno kapljico. Samo v sredo so za različne sprejeme porabili 400 litrov briške rebule in koprskega refoška. (pv)

Helikopterje uporabljajo za dostavo hrane in drugih potrebščin na ladjo, v boju pa z njimi pobirajo preživele sestreljene pilote na kopnem ali z morja. Na vzletni palubi ni prostora za vseh 70 letal in pet helikopterjev, zato jih nekaj hranijo tudi v notranjosti ladje, na palubo pa jih dvignejo s štirimi letalskimi dvigali. Med obiskom v Kopru na letalih ni bilo raket ali drugega orožja, ampak so nam pojasnili, da orožje hranijo v notranjosti ladje. Piloti (med njimi 15 pilotk) običajno letijo do šest ur dnevno, izmena vzdrževalcev pa traja 12 ur.

V notranjosti presenetljivo tesnega poveljniškega mostu nam je častnik povedal, da kapitan presedi dnevno na svojem stolu tudi do 18 ur. "Ni pomembno, kaj se dogaja, on je skoraj vedno tukaj," je dodal. S poveljniškega mosta imajo nadzor predvsem nad mehanskimi funkcijami letalonosilke, čeprav lahko spremljajo tudi signale vseh 23 radarjev in odločajo o uporabi orožja. Ker letalonosilko branijo letala in spremljevalne ladje, ima na krovu le dva obrambna oborožitvena sistema: štiri 20-milimetrske brzostrelne sisteme phalanx in tri sea sparrow raketne lansirne rampe. "Sicer pa letalonosilko vedno umaknemo čim dlje od bližine spopadov še preden bi nas lahko kdorkoli ogrozil," je pojasnil.
 

Letalonosilka George Washington je ena od 13 ameriških letalonosilk in šesta letalonosilka razreda Nimitz. Tako kot ostale letalonosilke njenega razreda jo poganjata dva jedrska reaktorja, ki štiri 6,7 metrske vijake obračata najmanj 20 let brez dodajanja goriva. Doseže hitrost več kot 60 km/h. Narejena je iz 60.000 ton jekla in je prva letalonosilka, v katero so vgradili optične kable. Zaradi tega ima na krovu kar 900 računalnikov in več kot 2000 telefonov. Z dobrih 12 metrov ugreza ladja izrine 100.000 ton vode, destilacijske naprave pa iz morske vode dnevno pridelajo več kot 104.000 litrov pitne vode. 333 metrov dolgo, 78 metrov široko in 74 metrov visoko morsko 'pošast' so gradili štiri leta in jo krstili junija 1990. Stala naj bi več kot 20 milijard dolarjev.

Sobo za nadzor poletov so častniki in vojaki v pričakovanju noči čarovnic okrasili z oranžno-črnimi trakovi, lučkami v obliki buče, mrtvaškimi glavami in miniaturnimi okostji. Ob strupeno mrzli klimi bi lahko v polmraku pred oranžnimi ekrani presedeli tudi pol leta brez svetlobe, saj jim do spalne kabine ni treba na vrhnjo palubo. Zato seveda izkoristijo vsak prosti trenutek, da se naužijejo svežega zraka in pogledajo v nebo.

Častnik nam je pojasnil, da je njihovo delo eno najbolj odgovornih na ladji, saj dobesedno usmerjajo vsa letala, ki vzletajo in pristajajo. V določenem trenutku imajo lahko v zraku tudi 30 letal, ki jih morajo najprej natančno razporediti v stopničasto vrsto, nato pa jih varno voditi do ladje. Letala podnevi pristajajo 45 sekund, ponoči pa 60 sekund eno za drugim. "Ko letijo, smo zelo zaposleni, ko ne letijo, nimamo kaj početi, pa gledamo televizijo," je priznal.

Da bi se letalo zaletelo ali zdrsnilo v morje, nam je zatrdil, da se na G. Washington še ni zgodilo. Vseeno pa imajo veliko incidentov. Tako namreč imenujejo vsak primer, ko se letali približata na razdaljo manj kot 1,5 milje (2778 metrov). "Imeli smo primer, ko sta se letali srečali, bili pa sta le 1300 metrov eno od drugega."
 

Ameriška vojska vsaj simbolično skrbi, da tudi z imeni vojaških plovil in letal poudarja svojo zgodovino. Jurišni helikopterji tako nosijo imena bojevitih indijanskih plemen, letalonosilke pa razen nekaj izjem imena nekdanjih ameriških predsednikov. Prva letalonosilka razreda Nimitz nosi ime admirala Chesterja Nimitza, eno so poimenovali po "očetu ladjevja dveh oceanov", kongresniku Carlu Vinsonu, eno po "očetu sodobnega ameriškega ladjevja" senatorju Johnu C. Stennisu, sledijo pa nekdanji predsedniki: Dwight D. Eisenhower, Theodore Roosevelt, Abraham Lincoln, Harry S. Truman in George Washington Svojo letalonosilko je dobil tudi John F. Kennedy, trenutno pa gradijo letalonosilko z imenom še živečega nekdanjega predsednika Ronalda Reagana.

Na letalonosilki G. Washington je v ponedeljek v Koper priplulo 5500 častnikov, vojakov in drugih članov posadke, od tega približno 15 odstotkov žensk. Že med plovbo proti Kopru so jim ponudili izlete v Verono, Benetke, Trst, Ljubljano, v Kopru so jim pripravili 'Vinakoper tour', organizirali naj bi tudi obisk kobariškega muzeja in rafting na Soči. "Tukaj nas je toliko, da se med seboj niti približno ne poznamo. Ko smo včeraj pripluli v Koper, sem ob izkrcanju videl veliko novih obrazov, ki jih prej nisem še nikoli. Smo pa zelo mladi. Mislim, da je povprečna starost 23 ali 24 let," nam je povedal častnik za administracijo Dwayne Ulee.

Da je na letalonosilki večina mladincev, nam je potrdil tudi admiralov pravnik, podpolkovnik Andrew D. Levitz, ki Slovenijo dobro pozna, saj je pred nekaj leti predaval v centru za vojaško usposabljanje na Poljčah. Mornariški pravnik se je zaradi izziva raje odločil za vojaško kot civilno kariero. "Večino fizičnega dela na ladji opravljajo najmlajši, z 20, 21 ali 22 leti skoraj otroci. In to za malo denarja, stran od doma, vendar s ponosom. Povprečen vojak na ladji dobi neto 400 dolarjev na dva tedna, se pravi 800 dolarjev na mesec. Kar za 18 ali 19 ur dela dnevno ni veliko denarja. Vendar verjamejo v svoje poslanstvo in to počnejo zavestno," je povedal 34-letni častnik.

Dodal je še, da imajo na obali svoje obalne patrulje, ki tesno sodelujejo z našo policijo in pijane ali preveč razgrete vojake diskretno spravijo nazaj na ladjo. "Če naredijo kakšno posebno neumnost, pošljemo tudi človeka, ki se v našem imenu opraviči," je priznal. Sicer pa se starejši vojaki in častniki na ladjo običajno vračajo nekoliko kasneje, vsi ostali pa morajo biti nazaj do dveh zjutraj. Povedal nam je še, da jih takšni obiski veliko stanejo, štiridnevni postanek v Neaplju jih je pred nekaj tedni stal več kot 300.000 dolarjev.

DANIJEL CEK

Vir:Sobota