Ribolovni rezervat v Portoroškem zalivu obsega območje, ki leži znotraj črte, ki poteka od skladišča soli "Monfort" v Portorožu do opuščenega kamnoloma v Kanegri na Savudrijskem polotoku. V rezervat spada tudi celotno območje Sečoveljskih solin in ustje reke Dragonje s kopnimi mejami.

Ribolovni rezervat v Strunjanskem zalivu obsega območje med zalivom Pacug in rtičem strunjan; na morju pa ga omejujejo črte, ki povezujejo točki oddaljeni 500 m gledano pravokotno na obalo Pacuga oziroma rtiča Strunjan. V rezervat spada tudi laguna Štjuža ter soline s kopnimi mejami.

Zaradi varstva pridnenih vrst rib in drugih morskih živali (školjk,rakov in velikega morskega črva) pred prekomernim odlovom in uničevanjem je na območju, ki zajema 300-metrski pas obalnega morja od bivše opekarne "Ruda" do opuščenega mendrača "Moleto" dovoljen samo ribolov s stoječimi mrežami in mrežami cipljericami v mesecih oktober, november in december.

V ribolovnem rezervatu v Portoroškem zalivu je gojišče školjk in drugih živali na območju, določenim s koordinatami:

V ribolovnem rezervatu v Strunjanskem zalivu je gojišče školjk in drugih morskih živali na območju, določenim z naslednjimi koordinatami:

Uradni list RS, št. 57-2094/1993, RS 61-1/1993 (popravek), RS 56-2655/1999 (podaljšanje veljavnosti do uveljavitve aktov o zavarovanju naravnih vrednot po Zakonu o ohranjanju narave (ZON) (Uradni list RS, št. 56-265/1999)

Objavljamo le del uredbe, ki se nanaša na morsko favno.

Morska favna
spužve (deblo Porifera), vse vrste
vrtinčarji (razred Turbellaria), vse vrste
nitkarji (poddeblo Nemertina), vse vrste
ožigalkarji (Cnidaria)
valjasta veternica (Cerianthus membranaceus)
kamena korala (Cladocora caespitosa)
koralnjaki rodu Parazoanthus sp., vse vrste
koralnjaki rodu Epizoanthus sp., vse vrste
koralnjaki rodu Alcyonium sp., vse vrste
koralnjaki rodu Eunicella sp., vse vrste
mehkužci (Mollusca)
vrsta polža Astrea rugosa
vrsta polža Mitra zonata
vrsta polža Cassidaria echinophora
polži zaškrgarji (red Opisthobranchia), vse vrste
leščur (Pinna nobilis)
morski datelj (Lithophaga lithophaga)
vrsta školjke Lima lima
vrsta školjke Lima inflata
mnogoščetinci (Polychaeta)
Spalanzanijev cevkar (Spirographis spallanzani)
cevkar serpula (Serpula vermicularis)
vrsta mnogoščetinca Eunice aphroditois
sipunkulidi (poddeblo Sipunculida), vse vrste
zvezdaši (poddeblo Echiurida), vse vrste
raki (Crustacea)
jastog (Astacus gammarus)
vrste rakov
Dromia vulgaris
Upogebia litoralis
Pilumnus hirtellus
Pachygrapsus marmoratus
Maia squinado
Maia verrucosa
Inachus dorsettensis
Macropodia longirostris
Macropodia rostrata
Pinnotheres pinnotheres
Eryphia spinifrons
raki (rodov Lissa ssp., Pisa ssp., Lambrus ssp., Galathea ssp.), vse vrste
mahovnjaki (Bryozoa)
vrsta mahovnjaka Retepora beaniana
ramenonožci (razred Brachiopoda), vse vrste
iglokožci (Echinodermata)
morska lilija (Antedon meditirranea)
vrsta morskega ježka Spatangus purpureus
vrsta morske zvezde Anseropoda placenta
vrsta morske zvezde Marthasterias glacialis
črevoškrgarji (razred Enetropneusta), vse vrste
brezglavci (Acrania)
škrgoustka (Brachiostoma lanceollatum)
plaščarji (poddeblo Tunicata), vse vrste
obloustke (Cyclostomata)
glenavica (Myxine glutinosa)
ribe (Pisces)
vrsta ribe hrustančnice Cetorhinus maximus
vrste rib kostnic Hippocampus guttulatus, Johnius umbra,
Lepadogaster gouani, Mola mola, Syngnatus ssp,
Nerophis ophidion
plazilci (Reptilia)
morske želve (red Chelonia), vse vrste
sesalci (Mammalia)
kiti (red Cetacca), vse vrste

 

Z mednarodno trgovino z ogroženimi vrstami se srečuje tudi Slovenija 03.05.2002 Izguba biodiverzitete se v mnogih delih sveta naglo povečuje, uničevanje naravnih predelov pa je mnoge prosto živeče živalske in rastlinske vrste pripeljalo na rob preživetja. Varstveni ukrepi so za številne vrste prišli prepozno, saj so ali izumrle ali pa so postale tako redke, da je njihova usoda negotova. Te razmere še dodatno slabi mednarodna trgovina, saj je zaradi povpraševanja po prosto živečih živalih in rastlinah ter delih in izdelkih iz njih ogroženih več tisoč vrst. Ogrožena je tudi Slovenija, ki je zaradi značilne zemljepisne lege na področju mednarodne trgovine z ogroženimi vrstami prehodna država. Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) je od svojega nastanka veliko pripomogla k ohranitvi vrst, ki so ogrožene zaradi mendarodne trgovine, kljub zavazujočim določbam konvencije pa je njeno izvajanje v mnogih državah nezadovoljivo. Glavni vzroki za to so pomanjkanje politične podpore naravovarstvenim prizadevanjem, vpletenost gospodarskih interesov ter neučinkovitost, podkupljivost in nezadostna usposobljenost držvnih uradnikov, navaja publikacija Vodnik za izvajanje CITES, ki ga je Agencija RS za okolje predstavila prejšnji teden. Cilj konvencije, h kateri je od leta 1973, ko jo je v Washingtonu podpisalo 21 držav (konvencija je sicer začela veljati po deseti ratifikaciji julija 1975), pristopilo že 158 držav, med njimi leta 2000 tudi Slovenija, je zavarovati rastlinske in živalske vrste, ki jih ogroža mednarodna trgovina. Po določbah konvencije je mednarodna trgovina s skoraj 900 vrstami, ki jim grozi izumrtje, prepovedana, za preostalih 30.000 vrst pa je dovoljena, vendar strogo nadzirana. Določbe konvencije, ki veljajo za žive ali mrtve živali in rastline ter za njihove dele in izdelke iz njih, vsebujejo tudi sankcije, tako za države pogodbenice kot tudi za posameznike. Iz statističnih podatkov na podlagi analize poročil pogodbenic CITES je razvidno, da so nekatere države izključno izvoznice svoje favne in flore, druge pa v veliki meri uvoznice. Izvoznice so predvsem države Južne Amerike, Afrike, Azije in Vzhodne Evrope, medtem ko so največje uvoznice zahodnoevropske in bližnjevzhodne države, ZDA in daljnovzhodne države (predvsem Japonska, Hongkong, Koreja in Singapur). Avstralija, Kanada, Južnoafriška republika in ZDA so tako uvoznice kot izvoznice, v zadnjem desetletju pa so postale izrazite uvoznice tudi srednjeevropske države. Struktura vrst, ki so predmet mednarodne trgovine, je odvisna od zanimanja v državah uvoznicah. Trenutno so najbolj iskani plazilci (kače, kuščarji, legvani ter kopenske in vodne želve vseh vrst) in nekateri nevretenčarji. Posedovanje nekaterih vrst, predvsem ujed in velikih mačk, ima že dolgo tudi statusni pomen. Z mednarodno trgovino z rastlinskimi in živalskimi vrstami se srečuje tudi Slovenija, ki je razmeroma bogata z raznolikim in dobro ohranjenim živalstvom in rastlinstvom z več kot 850 endemičnimi vrstami. Podatki o zakonitem uvozu in izvozu ogroženih vrst v Sloveniji v zadnjem desetletju kažejo izrazit porast teh dejavnosti. Razloge za to je mogoče najti predvsem v razmahu podjetništva po osamosvojitvi, cenenosti prevoza in naraščajoči kupni moči prebivalstva ter posledično številnejšim ljubiteljem in zbirateljem eksotičnih živali in rastlin. Analize kažejo, da je Slovenija izrazita država uvoznica, saj je zakonit izvoz, ki bi lahko vplival na stanje avtohtonega rastlinstva in živalstva, neznaten. Opazno je naraščanje uvoza in poskusov izvoza vrst, ki poprej nikoli niso bile navzoče v slovenskem prostoru. O nedovoljenem trgovanju z zavarovanimi domorodnimi vrstami ni oprejemljivih podatkov. Po nekaterih podatkih naj bi bila v zadnjih letih z Madagaskarja za potrebe farmacevtske industrije v Slovenijo uvožena večja količina ekstrakta iz lubja vrste Prunus africana ter precej v naravi odvzetih rastlin rodov Cyclamen in Galanthus iz Turčije. S tem naj bi Slovenija prispevala k ogroženosti teh vrst. Neznanka ostaja tudi uvoz kaktej, kukavičnic in drugih okrasnih rastlin, ki so večinoma uvožene iz Nizozemske, še navaja Vodnik za izvajanje CITES. V Slovenijo se na leto zakonito uvozi okrog pol milijona morskih in sladkovodnih akvarijskih rib, okrog 4000 ptic, nekaj tisoč plazilcev, nekaj sto sesalcev, ptičjih pajkov ter drugih vrst nevretenčarjev. Uvozniki pogosteje uvažajo žive živali, ki niso navedene v dodatkih CITES. Pri uvozu delov živali ali izdelkov iz njih se v zadnjih letih uvozniki osredotočajo na vrste, za katere trgovanje ni omejeno s CITES. Število prosilcev za dovoljenja za uvoz eksotičnih živali se iz leta v leto povečuje. Poročila mejnih veterinarskih postaj za leto 1999 kažejo, da je bilo na podlagi izdanih dovoljenj uvoženih 81 odstotkov plazilcev in ptic. Slovenija izvaža veliko kopenskih želv iz družine Testudinidae, ki jih vzgajajo domači rejci. V zadnjih treh letih je bilo izvoženih tudi veliko surovih kož in živih, v ujetništvu gojenih mladičev činčil, ki pa so v celoti izvzeti iz dodatkov konvencije. Obseg izvoza domorodnih vrst sesalcev in ptic, ki so navedene v dodatkih konvencije, je majhen, povezan pa je predvsem z različnimi znanstvenimi, raziskovalnimi in gojitvenimi programi. Vir:(STA)