| Ta
številka vsebuje:

Nevihte
Avtor: Gregor Jeretič,
Spinaker d.o.o.
V
mesecu avgustu in septembru smo predvsem na slovenski obali in pa tudi
v njeni bližini bili priča nenavadnemu vremenu. Doživeli smo kar
pet večjih neviht, med njimi pa je bila ena, kakršne domačini ne
pomnijo že več kot 30 let.
Zakaj
prihaja do neviht?
Severno
sredozemlje je vremensko zelo raznovrstno področje. Tukaj se največ
vremenskih sprememb dogaja s prihodom vremenske fronte iz zahoda, včasih
pa se na tem področju vreme formira tudi samo od sebe. Na nastanek
vremena najbolj vplivajo Alpe in Jadransko morje, ki sega globoko v
celino na severu. Ko pride vremenska fronta (ki sega od severne Afrike
pa vse do Skandinavije) do Alp z zahoda, jih lahko nemoteno preide, se
tam zadrži, oziroma se na obeh straneh ukrivi. Vreme se lahko formira
na severnem Jadranu predvsem takrat, ko neka vremenska fronta doseže
Alpe, kjer se potem zadrži in nastane tako novo območje nizkega zračnega
pritiska. Ta fronta se potem iz zahoda Italije počasi premika preko
Slovenije in povzroča največkrat obilne padavine, včasih pa lahko
še močne vetrove in neurja.
Navtiki
so na severnem Jadranu navadno pozorni na prihajajoče 'črne oblake',
ki prihajajo iz smeri Italije. Ti nevihtni oblaki so zelo nevarni, saj
se zelo hitro razvijejo in potujejo z veliko hitrostjo ter pred seboj
ustvarjajo zelo močan orkanski veter (največkrat
tramontano). Ti oblaki so navadno zelo temni in nizki.
Orkanski veter navadno piha od dveh minut do pol ure iz severne smeri.
Sledi obrat vetra na SZ ali burjo in največkrat še velik naliv dežja,
ki pa ponavadi ne traja več kot eno uro. Letos so sunki takšnega
vetra dosegli hitroti tudi do 65 m/s, največkrat pa okoli 45 m/s.
Če
smo na morju, je najbolje, da se takšnemu vremenu izognemo saj je pri
vetru s hitrostjo 50 m/s skoraj nemogoče pluti. Če opazimo na
zahodu prihajajoče temne oblake je najbolje, da se na hitro obrnemo
in zbežimo na varno v kakšen miren zaliv, kjer lahko počakamo, da
nas oblak preide. V primeru, da nas ujame na sredi morja, je potrebno
takoj usmeriti plovilo proti vetru in spustiti ter pospraviti vsa
jadra. V določenih primerih lahko razpnemo viharni flok in tako
odjadramo na varnejše mesto. Predvsem je pomembno, da nas v tej
situaciji ne zagrabi panika in da ne silimo na vsak način v marino,
kjer je ponavadi v takšnih okoliščinah veliko plovil, ki želijo na
hitro pristati na varnem. V takšnih situacijah se je bolje vremenu
upirati na morju in se potem, ko se situacija malo umiri napotiti v
marino.
Letos
smo imeli na obali že več intervecij
na morju. Predvsem so se napake dogajale zaradi tega, ker so
ljudje bili slabo obveščeni o možnih vremenskih razmerah, ki se
utegnejo dogoditi tudi na našem precej zaprtem morju. Ob tej
priložnosti bi rad opozoril vse navtike naj se na morje odpravijo
pripravljeni (vedno naj se pozanimajo, kakšno vreme se obeta in naj
imajo temu primerno opremljeno plovilo,...).
V
poletnih mesecih smo imeli v slovenskem primorju letos več kot 80 dni
temperaturo zraka višjo od 30˚C in imeli smo pet večjih neviht
s tramontano, ki je vsakič ohladila ozračje za najmanj 15˚C.
Letos smo lahko na lastni koži opazili, da se svetovna klima drastično
spreminja in da bomo v prihodnje lahko pričakovali vedno več
takšnih pojavov.
Barkolana 2003
Avtor: Gregor Jeretič,
Spinaker d.o.o.
Bližamo
se sredini meseca oktobra, ko se morski pustolovci še zadnjič to
leto odpravijo na morje, da zaokrožijo svoje jadralsko leto in nato
pospravijo svoje plovilo na zimovanje. Ljudje, ki živimo z morjem,
predvsem z jadranjem, se še zadnjič vsi skupaj v večini zberemo na
tradicionalni jadralni regati imenovani Barkolana.
S
startom ob 10. uri zjutraj se okoli 2000 jadrnic s 25.000 jadralci
skupaj požene za lovoriko. Tradicionalna regata skriva mnogo presenečenj
in odpira mnogo priložnosti za nove jadralce. Tisti, ki jo
spremljamo, uživamo ob pogledu na 6.000 različnih jader, ki se nam
približujejo. V njeni neposredni bližini lahko opazimo tekmovalnost
in borbenost sodelujočih jadralcev,... Tudi letos bo tako in govori
se, da se bo z novimi vrhunskimi jadrnicami in z še večjo številčnostjo
regate Barkolana spet vpisala v Guinessovo knjigo rekordov.
Tudi
vam ponujamo možnost, da se skupaj z nami popeljete po tržaškem
zalivu ob boku najboljših jadrnic v spremstvu vesele družbe, dobre
hrane in pijače...
Našo
ponudbo, prijavnico in navodila za rezervacijo najdete na naših
spletnih straneh!
Preverite našo zares
ugodno ponudbo in kot naročniki Spin@ker-ja izkoristite še naš 6+1
popust.
Želimo vam mirno morje in
ugoden veter,
Tomaž
Gregorič |