Sobota, 2.8.2003 - Roza Petrič praznuje 70. obletnico

Predstavitev Poljanske doline

Poljanska dolina meri v dolžino približno 35 km in je na nekaterih mestih precej ozka, pomembneje se razširi le v srednjem delu pri Gorenji vasi in v zgornjem delu pri Žireh. Na reki Sori ali Poljanščici so prodišča in tolmuni, ki so bili v preteklih letih primerni tudi za kopanje, zlasti ker se voda poleti segreje nad 18° C, žal pa je Sora danes že preveč onesnažena, vendar se stanje izboljšuje. Ekološka zavest Poljancev se dviga, zgrajeni sta novi čistilni napravi v Gorenji vasi in Poljanah in upamo, da se bomo prav kmalu kopali v naši poljanski Sori.

Polhograjsko na južni strani, Škofjeloško na severni in Cerkljansko hribovje na zahodu obkrožajo Poljansko dolino. Hribovja sestavljajo različne vododržne kamnine, ki so jih deroče vode oblikovale v številne dolinice in grape. Doline povezuje več cest čez prevale.

Hribovski zaselki in samotne kmetije ponekod segajo tudi nad 1000 m visoko, ostala naselja pa ležijo večinoma po dolini. Najmočneje so poseljena prisojna pobočja Škofjeloškega hribovja pod Starim in Mladim vrhom.

Po Poljanski dolini je verjetno že v rimskih časih tekla tovorniška pot iz Ljubljane na Cerkljansko in naprej v Furlanijo.

Večino doline je kralj Oton II. v 10. st. in kasneje postopoma daroval freisinškemu škofu. Načrtno poseljevanje s Slovenci s Koroške se je pričelo v hribovitih delih Selške doline, sledilo pa mu je poseljevanje hribov nad Poljansko dolino. V 16. st. sta se ob kmetijstvu za krajši čas pojavila rudarstvo in fužinarstvo.

NAPREJ >>>

Povezave: Žabja vas 1 Milka Petrič Vlasta Jerman - Starc
		Foto: Miha Crnič Slovensko morje NAPREJ >>>