Poljanska dolina meri v dolžino približno
35 km in je na nekaterih mestih precej ozka, pomembneje se razširi le
v srednjem delu pri Gorenji vasi in v zgornjem delu pri Žireh. Na
reki Sori ali Poljanščici so prodišča in tolmuni, ki so bili v
preteklih letih primerni tudi za kopanje, zlasti ker se voda poleti
segreje nad 18° C, žal pa je Sora danes že preveč onesnažena,
vendar se stanje izboljšuje. Ekološka zavest Poljancev se dviga,
zgrajeni sta novi čistilni napravi v Gorenji vasi in Poljanah in
upamo, da se bomo prav kmalu kopali v naši poljanski Sori.
Polhograjsko na južni strani, Škofjeloško
na severni in Cerkljansko hribovje na zahodu obkrožajo Poljansko
dolino. Hribovja sestavljajo različne vododržne kamnine, ki so jih
deroče vode oblikovale v številne dolinice in grape. Doline povezuje
več cest čez prevale.
Hribovski zaselki in samotne kmetije
ponekod segajo tudi nad 1000 m visoko, ostala naselja pa ležijo večinoma
po dolini. Najmočneje so poseljena prisojna pobočja Škofjeloškega
hribovja pod Starim in Mladim vrhom.
Po Poljanski dolini je verjetno že v
rimskih časih tekla tovorniška pot iz Ljubljane na Cerkljansko in
naprej v Furlanijo.
Večino doline je kralj Oton II. v 10.
st. in kasneje postopoma daroval freisinškemu škofu. Načrtno
poseljevanje s Slovenci s Koroške se je pričelo v hribovitih delih
Selške doline, sledilo pa mu je poseljevanje hribov nad Poljansko
dolino. V 16. st. sta se ob kmetijstvu za krajši čas pojavila
rudarstvo in fužinarstvo.
NAPREJ
>>>