Zgodovina pomorstva


Leseni muzej iz Barcelone priplul v Piran Strokovnjaki pomorskih muzejev z vsega sveta o nevarnostih, ki grozijo pomorski kulturni dediščini – V piranskem pristanišču na ogled ladja muzej Piran – Pomorski muzej Sergeja Mašere iz Pirana je v sodelovanju s kongresnim centrom Avditorij Portorož pripravil 11. kongres Svetovnega združenja pomorskih muzejev, ki poteka vsaka tri leta. Začeli so ga v nedeljo v italijanskem Gradežu, jutri pa se bo nadaljeval v portoroškem Avditoriju. Ob tej priložnosti je v piransko pristanišče priplula muzejska ladja Santa Eulalia, ki predstavlja barcelonski pomorski muzej in bo do petka zvečer (brezplačno) na ogled vsem, ki jih zanima ta trijamborni škuner. Roman Sanchez, kapitan Santa Eulalie, nam je povedal, da je trijambornica med redkimi ohranjenimi lesenimi jadrnicami na svetu, zgrajeni za tovorne namene. Škuner so zgradili leta 1918 v španski ladjedelnici Torrevieja. V njeni dolgi zgodovini so na njej marsikaj spremenili in obnovili. Barcelonski pomorski muzej je leseno jadrnico kupil leta 1997 od potapljačev, ki so jo uporabljali pri svojih podvodnih delih, in jo temeljito obnovil po strogih restavratorskih merilih. Šlo je za pravi restavratorski izziv in podvig pri reševanju pomorske kulturne dediščine. Pri tem so povsem na novo izdelali marsikateri kos lesenjače (jambore, jadrnike itd.) in njene opreme. Seveda so pri tem uporabili stare, tradicionalne materiale (številne vrvi so denimo iz konoplje in nikakor ne iz umetnih vlaken). Za vzdrževanje lesa pa uporabljajo naravne in skozi zgodovino preizkušene preparate. Eulalia je v glavnem privezana v Barceloni, na njej je zmeraj pet članov posadke. Ko se odpravijo na pot, jih je osem. "Na treh jamborih lahko razvijemo 13 jader, če bi hoteli razviti vsa, bi nas moralo biti na krovu vsaj 12 ali 13. Z osemčlansko posadko pa na plovbi dvignemo tri trapezoidna in štiri trikotna jadra," je dejal kapitan Sanchez. Jadrnica je skupaj s kostnikom (lesenim kljunom, ki podaljšuje ladjo) dolga 47 metrov, težka je kar 220 ton, vgrajen pa ima tudi majhen motor (volvo s 400 konjskimi močmi). "Za jadranje potrebujemo kar veliko vetra. Najbolj idealno je, če zapiha 20 do 25 vozlov, potem dosežemo hitrost 10 vozlov," je povedal izkušeni pomorščak. Pot od Barcelone do Pirana so prepluli brez vmesnih postaj, za kar so potrebovali polnih devet dni. Predvsem v Jadranskem morju so doživeli kar veliko brezvetrnih dni in so si morali pri plovbi veliko pomagati z motorjem. Ladja je velik ponos barcelonskega muzeja. Poimenovali so jo po barcelonski zaščitnici Sveti Eulaliji. Večkrat letno obišče (za krajši čas) druga španska pristanišča, enkrat letno pa se v vlogi barcelonske in muzejske ambasadorke poda v širni svet. Služi tudi kot šolski laboratorij za vse, ki si želijo podrobneje spoznati pomorsko zgodovino. V Piranu jo je že prvega dne obiskalo na stotine radovednežev in ljubiteljev morja. Boris Šuligoj Foto:SLOMORJE

Kustodiati: Arheološki, etnološki, umet. zgodovinski, zgodovinski, knjižnica in restavratorski oddelek. Prve zbirke Pomorskega muzeja v Piranu so bile postavljene v Mestnem muzeju Piran, ustanovljenem leta 1954. Takoj po ustanovitvi so strokovni delavci muzeja začeli s preučevanjem zgodovine slovenskega pomorstva in pomorske preteklosti obalnega območja. Mestni muzej Piran je bil 1967. leta preimenovan v Pomorski muzej "Sergej Mašera" Piran.

Stalna razstava: V mornarici Avstro-Ogrske

Razstava govori o slovenskih pomorščakih v mornarici Avstro Ogrske, o njihovem življenju v mornarici, o potovanjih in o pomenu. Razstavljeni so zlasti osebni predmeti pomorščakov, med katerimi je treba omeniti uniforme, ladijske dnevnike, potopise, osebne dokumente, spominke, fotografije in drugo. Prikazana je tudi spalnica mornarjev. Obdobje se začenja z zbirko pri Visu leta 1866. Razstavljeno je pohištvo iz kajute admirala Wilhelma Tegetthoffa na ladji Ferdinand Max, iz katere je poveljeval v omenjeni bitki. Konec obdobja pa predstavlja 1. svetovna vojna z uporom mornarjev v Boki Kotorski.


MUZEJ POSTAJE POMORSKE POLICIJE KOPER

SEČOVLJSKE SOLINE

LADJA REX

Potopljena v Slovenskem morju

UVOD

Edina italijanska ladja, ki je v zgodovini osvojila modri trak je bila ladja Rex. Zgrajena je bila v Genovi. Krstila sta jo kralj Vittorio Emanuele III in kraljica Elena. Narejena je bila leta 1931. Tako velika potniška ladja ni do te nikoli plula pod italijansko zastavo. Ladja je bila del flote Navigazione Generale Italijana (NGI).

ROJSTVO REXA

Ladjo so gradili v ladjedelnici Ansaldo di Sestri Ponente, v Genovi.
Gradnja je trajala leto dni. Graditi so jo začeli januarja 1930, splovili pa so jo avgusta 1931 leta.

DIMENZIJE REXA

Dolžina ladje je bila 268,20 metrov.
Širina 29,58 metrov.
Višina 40 metrov.
Nosilnost 51.061 brt.

Dva močna motorja s štirimi turbinani sta lahko razvila okoli 140.000 konjskih moči. 12 izpušnih cevi je bilo speljanih v dva dimnika, ki sta se vzpenjala 15m visoko nad zgornjo palubo. Na njih sta bili montirane dve zelo močni sireni. Dva jambora sta bila višine 45m. Ladja je Imela 24 rešilnih čolnov.

PROSTORI IN OPREMA REXA

Ladja je imela 12 nadstropij in dvojno ojačano dno. Povezani so bili z dvigali in stopnicami. Lupina je bila razdeljena z 15 prekati, ki so bili med seboj povezani z vodotesnenimi vrati. Ta so se hidravljično, samodejno zapirala ob morebitnemu vdoru vode. Ladja je imela dva zunanja bazena in telovadnico, ki je bil obenem tudi največji prostor na ladji. Imela je prekrasno cerkev, moderno kino dvorano, gledališče, banko, knjižnico, fizioterapijo in fotografa. Na ladji so bile razne trgovine, brivnice in česalnice. Ladja je imela moderne kuhinje in velike restavracije. Imela je tudi svojo tiskarno s tremi tipografskimi stroji, kajti na ladji Rex so izdajali svoj časopis "Morske novice". Skratka, pravo mesto na vodi.

POSADKA	ŠTEVILO POTNIKOV
Na ladji je bilo 870 članov posadke: - 59 častnikov, - 258 mornarjev, - 90 kuharjev, - 450 natakarjev, - 8 medicinskih oseb, - telefonisti in telegrafisti.	Ladja je lahko sprejela 2032 potnikov: - 378 potnikov v prvem razredu, - 378 v posebnem razredu, - 866 v tretjem razredu, - 410 pa v turističnem razredu. Drugi razred na ladji ni obstajal, ker nihče ni želel potovati v "drugem razredu".

RAZKOŠNI PRVI RAZRED

Najrazkošnejši je bil seveda prvi razred. Tu so bila prava stanovanja, sestavljena iz prostorne spalnice, kopalnice, dnevnega prostora in terase kot zasebnih prostorov.Med skupne prostore pa je sodila jedilnica, glavna soba, galerija, kinodvorana, gledališče, knjižnica, trgovine, bazeni, fizioterapija, telovadnica.

POSEBNI RAZRED

Posebni razred je sprejel 378 gostov. Poleg kabin z dvema ali štirimi posteljami in kopalnico so tu imeli tudi cerkev. V tem nadstropju so imeli dve dvigali, jedilnico, bazen ter verando za jutranjo in popoldansko kavo. 160 m2 je bilo namenjeno otrokom. V preddverju so bile pisarne in trgovine.

TRETJI RAZRED

Kabine tretjega razreda so sprejele skupno 866 gostov. Gosti tega razreda so lahko obiskovali kino predstave, jedli so v jedilnici za posebne priložnosti, prebivali so v prostorih, ki so bili razdeljeni na kadilce in nekadilce, imeli so verando z barom in gospe so imele zase posebno sobo.

TURISTIČNI RAZRED

Turistični razred je sprejel 410 gostov. Posebnost tega razreda je bilo dvigalo in restavracija za slavnostne pojedine. Zelo prijetna in primerna za sprehode je bila veranda. Tako kot tretji razred je imel tudi turistični razred sobo, namenjeno samo gospem.

PRVA VOŽNJA

27. septembra 1932 se je "Rex" s 1872 potniki odpravil na svojo prvo čezoceansko pot. Na tej prvi vožnji so imeli težave z motorji. V Gibraltarju je ladja zato stala tri dni, da bi motorje spravili v red. Nekateri potniki so z vlakom odpotovali na nemško transatlantsko ladjo Europa, ker so se bali potovati z Rexom. Vendar so bili lahko zelo presenečeni, ko so ob prihodu v New York zagledali Rex privezan ob pomolu.

MODRI TRAK

Leta 1933, 11. avgusta je začela ladja osvajati modri trak (Gibraltar - New York); razdaljo je preplula v 4 dneh, 13 urah, 50 minutah. Povprečna hitrost je bila 29 vozlov. Prejšna lastnica modrega traku je bila nemška ladja "Brener". Kasnejša pa francoska ladja "Normandie", s svojimi 80.000 brg. tonami, ki je leta 1935 na povratni vožnji iz New Yorka do Gibraltarja vozila z 30,35 vozli in je tako prevzela modri trak. Rexov modri trak je bila 29 metrov dolga zastava - za vsak vozel hitrosti ladje med potovanjem en meter. Modri trak je imel Rex 2 leti.

II. SVETOVNA VOJNA

Na zadnjo komercialno čezatlantsko pot je ladja Rex odšla spomladi 1940. Potem je odplula v Genovo, Benetke, Pulo in Trst. Med 2.svetovno vojno jo spremenijo v ladjo Rdečega križa in vozi vojake s severnoafriških bojišč v Italijo. Ladjo tudi maskirajo (potemnijo okna, prebarvajo jo s peščeno barvo), da bi jo lažje skrili pred Angleži in zavezniki. V Trst pride ladja že precej izropana. Do konca jo opustošijo leta 1944, ko je zasidrana v Trstu.

POSLEDNJA VOŽNJA

5. septembra 1944 so ladjo zaradi možnosti bombandiranja Trsta, pripeljali na slovensko obalo, da bi jo bolje skrili pred zavezniki. Zaradi svoje velikosti in plitvosti našega morja je ladja nasedla kakih 200 metrov od obale, nekje med Izolo in Koprom. 8. septembra ob 11 uri, 12 uri in 18 uri so jo napadla zavezniška letala. REX je štiri dni gorel.

"PRI REXU"

Delu obale med Izolo in Koprom rečemo Pri Rexu. Neketeri vedo, marsikdo pa ne, da je to ime ostalo po tukaj potopljeni ladji REX. Prej se je ta del obale imenoval "Giro carozze".

Gradivo zbral in uredil Marjan Kralj
Več informacij, dobite na NASLEDNJI POVEZAVI
Vse o REXU si lahko ogledate tudi v galeriji REX v Izoli, Muščeva 2.

Vir: Večer
	25. september 1959, Piran Ladja na cesti? - Ne, le prekooceanska ladja "Bihač" v popravilu v piranski ladjedelnici.
	25. september 1959, Sečovlje Portoroške soline (avtor fotografije: Jože Gal)
	19. avgust 1959, Koper Slovenija navdušeno pozdravila tovariša Tita in cesarja Haile Selasija - Včeraj okoli osme ure zjutraj sta odpotovala predsednik republike Josip Broz Tito in etiopski cesar Haile Selasie s spremstvom in visokimi jugoslovanskimi državnimi voditelji z jahto "Podgorka" z Brionov v Slovenijo. Iz Fažane sta visoka gosta potovala v odprtem avtomobilu preko Buj v Koper, kjer sta obiskala tovarno motornih koles Tomos. Koprske ulice so oživele že v zgodnjih dopoldanski urah. Več tisoč ljudi je nestrpno pričakovalo prihod dragega gosta iz Etiopije in predsednika Tita. Ob cesti od Semedele pa vse do tovarne Tomos se je zvrstilo več kot deset tisoč ljudi, v zalivu so križarile jadrnice, po mestu so plapolale etiopske, jugoslovanske in slovenske zastave.